V nadaljevanju preberite:

»Največji problem starejših je osamljenost,« pravi 84-letna Milena Žic, Novomeščanka, ki je že 19 let prostovoljka programa Starejši za starejše. Največkrat se s starejšimi, ki jih obišče, pogovarja, gre zanje v trgovino ali lekarno, tu in tam opravi kakšno manjše gospodinjsko delo. »Ljudje so izredno veseli, da jih obiščeš, nekateri bi radi, da si pri njih vsak dan,« pravi ena prvih prostovoljk programa, ki letos praznuje dvajset let delovanja.

Pred dvema desetletjema so na Ptuju in v Slovenskih Goricah začeli projekt medsebojne pomoči starejšim, s programom Starejši za starejše, ki so si ga zamislili v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Tri ženske, dr. Mateja Kožuh Novak, sociologinja Anka Ostrman in socialna delavka Angelca Žiberna, so si zamislile organizirano medsebojno prostovoljsko pomoč, ki bi jo starejši nudili starejšim.

Prostovoljci so opravili 12 milijonov prostovoljskih ur. Njihovo delo bi v denarju pomenilo 75 milijonov ur. Problem so finance in naporna birokracija.