Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Generacija+

V najtežjem življenjskem obdobju je sočutje našla pri rastlinah

Jožica Fabjan je učiteljica, ki je postala podjetnica in orala ledino v razvoju permakulture pri nas.
»V Sloveniji je pametno, da še vedno ohranjamo vse te zelenjavne vrtove, vendar pa preveč prevladuje ekonomija in premalo ekologija in etika,« pravi Jožica Fabjan. FOTO: Črt Piksi/Delo
»V Sloveniji je pametno, da še vedno ohranjamo vse te zelenjavne vrtove, vendar pa preveč prevladuje ekonomija in premalo ekologija in etika,« pravi Jožica Fabjan. FOTO: Črt Piksi/Delo
4. 6. 2024 | 07:00
4. 6. 2024 | 10:47
24:20

V nadaljevanju preberite:

Bila je povojni otrok, a so njeno otroštvo v Brestanici zaznamovale posledice druge svetovne vojne, saj je imel oče, ki je prišel iz Dachaua, hude travme, kar je vplivalo na vso družino, in s tem se spoprijema vse življenje. Pravi, da ji je marsikateri strah pomagal odpraviti prav učiteljski poklic.

Ko je prenehala delati v šoli, se je zaposlila v domačem podjetju Endovital, kjer je odkrila svojo marketinško žilico. Rada je potovala in se izobraževala. Postala je pionirka razvoja permakulture pri nas. Ima hčer, sina, vnuka in dve vnukinji, dvojčici. Zdaj, stara 75 let, živi sama v hiši v Predstrugah v Dobrepolju, kjer ima permakulturni vrt. Permakultura ji je pomagala navezati veliko stikov z ljudmi doma in po svetu.

Opaža, da je med ljudmi čedalje manj sočutja. Kot pravi, ga je sama v najtežjih življenjskih obdobjih našla pri rastlinah. Njeno domovanje daje dom celi vrsti rastlin. Zadnja leta sodeluje zlasti z tistimi, ki jih uporabljamo v vsakdanji prehrani. Na svojem vrtu mnogim dovoli, da doživijo cel življenjski krog – od semena do semena. Zagovarja skupnostne vrtove, kjer se ljudje lahko družijo, opazujejo in ravnajo z rastlinami, si izmenjujejo pridelke in pridelana semena ter prispevajo del semen za daljšo hranitev. Eden takih vrtov nastaja v središču Vidma v Dobrepolju, kjer pridelujejo semena avtohtonih in starih pozabljenih rastlin.

Jožica Fabjan se je rodila 11. decembra 1948 v bolnišnici Brežice, njen dekliški priimek je Pinterič. S starši in sestrama je živela v Brestanici. Končala je učiteljišče v Novem mestu. Prvi dve leti je učila razredni pouk v Brestanici, nadaljevala pa na šoli v Strugah, kjer je poučevala tudi slovenščino in bila nekaj časa vodja šole. ​Njeni učenci pravijo, da je bila stroga, vendar pravična. Ko je odšla iz šolstva, se je zaposlila v moževem podjetju Endovital, s proizvodi iz naravnih sestavin. Postala je permakulturna učiteljica, načrtovalka in organizatorka. Dva mandata, vsak traja dve leti, je bila predsednica Društva za permakulturo Slovenije. Bila je zunanja strokovna sodelavka v projektu šolskih ekovrtov. Dolgo je imela permakulturno šolo in vodila delavnice. Danes na Vidmu v občini Dobrepolje skrbi za skupnostni vrt in semensko banko rastlin.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine