Varstveni dodatek bi moral blažiti revščino
Za pridobitev so leta postala največja ovira, socialni položaj prejemnikov pokojnin pa ni pomemben.
Odpri galerijo
Kljub vsem spremembam pokojninske zakonodaje v preteklih letih in dodatnim usklajevanjem pokojnin zaradi preteklih varčevalnih ukrepov se revščina upokojenk in upokojencev ni zmanjšala, opozarjajo v SUS. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ob javni razpravi o dopolnitvah in spremembah socialne zakonodaje v Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) opozarjajo, da je čas tudi za nujne spremembe, ki se nanašajo na varstveni dodatek. Pridobitev te vrste socialne pomoči je namreč, predvsem za mlajše upokojenke in upokojence, s sedanjo ureditvijo zelo omejena.
Varstveni dodatek je bil leta 2012 spremenjen iz pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ) v socialni prejemek. Hkrati se je dostopnost do tega prejemka drastično zmanjšala, zato se je socialni položaj številnih upokojenk in upokojencev zelo poslabšal. Po letu 2012 je bil uveden starostni mejnik. Novi zakon o socialnovarstvenih prejemkih je namreč od takrat opredelil možnost pridobitve varstvenega dodatka za trajno nezaposljivost ali nezmožnost za delo ali starost, višjo od 63 let za ženske in 65 let za moške.
Takrat je bil dodan tudi pogoj, da v primeru dedovanja premoženja dediči vrnejo prejeti znesek varstvenega dodatka. Tistim, ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu, pa kljub izpolnjevanju meril za pridobitev te pravice varstveni dodatek ne pripada. Najvišji mogoč znesek je omejen na 189 evrov.
V SUS ugotavljajo, da je pri uveljavljanju te pravice postala starost najpomembnejša ovira, pri tem pa ni pomemben socialni položaj posameznikov, četudi je njihova pokojnina samo 300 evrov. Četudi imajo pokojnino od 200 do 500 evrov, po podatkih ZPIZ iz letošnjega aprila je takih, ki so mlajši od 65 let, približno 97.000, so premladi. Poleg tega zapletenost in nerazumevanje našega sistema socialnih prejemkov odvračata ljudi z nizkimi pokojninami, da bi za varstveni dodatek sploh zaprosili. Med drugim so opozorili na ugotovitve Organizacije za gospodarski razvoj in sodelovanje (OECD) z nedavnega spletnega seminarja o izboljšanju pokojninskega sistema v Sloveniji. Po podatkih OECD je namreč med starejšimi od 80 let, ki živijo sami, kar 27 odstotkov revnih. Med starejšimi od 65 let, ki živijo sami, pa je revnih 21 odstotkov moških in 43 odstotkov žensk.
Čeprav na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) poročajo, da število prejemnikov varstvenega dodatka močno narašča – februarja letos jih je bilo 23.566 –, je povprečni izplačan znesek 153 evrov, to je na ravni leta 2016. Prejemnikov pa je pol manj kot leta 2011, ko je bil varstveni dodatek še pravica iz PIZ, takrat jih je bilo 46.764, opozarjajo v SUS.
Tudi zaradi obveznosti vračanja premoženja pri dedovanju je bilo v 2012 le še 13.016 prejemnikov varstvenega dodatka. Čeprav je bil konec leta 2016 omiljen pogoj lastništva premoženja, se je število prejemnikov varstvenega dodatka kot socialnega prejemka od leta 2017 do 2021 zvišalo s 16.493 na 23.566.
Ko je bil varstveni dodatek še pravica iz PIZ, je bilo največ njegovih prejemnic starih približno 60 let, prejemale pa so ga kot dodatek k vdovski pokojnini. Po letu 2012 te pravice ni bilo več, ker je bil uveden starostni mejnik. Statistični podatki ZPIZ za leto 2019 kažejo, da je bilo v obdobju od 2013 do 2019 med vsemi prejemniki varstvenega dodatka kar 90 odstotkov prejemnic vdovskih in družinskih pokojnin.
»Ti podatki zbujajo skrbi, saj je očitno, da se, kljub vsem spremembam pokojninske zakonodaje v preteklih letih in dodatnim usklajevanjem pokojnin zaradi preteklih varčevalnih ukrepov, revščina upokojenk in upokojencev ni zmanjšala. To jasno kaže, da varstveni dodatek do danes ni opravljal svoje vsebinske funkcije,« pravi Francka Ćetković, predsednica SUS.
V SUS tudi opozarjajo, da je obrazec za uveljavljanje pravice do varstvenega dodatka od letos sicer poenostavljen, ovira pa je zahtevana izjava otroka, ki potrjuje, da ne more preživljati starša. Le izjava vlagatelja samega ni dovolj. Ne glede na zakonske določbe se s tem postavlja polnoletnega starejšega človeka v položaj odvisnosti od svojih otrok. Če izjave iz kakršnega koli vzroka ne more pridobiti, ne more zaprositi za varstveni dodatek.
V SUS zato predlagajo več sprememb zakona o socialnovarstvenih pravicah. Predvsem menijo, da je treba zagotoviti pravico do varstvenega dodatka tudi prejemnicam z nizkimi pokojninami, mlajšim od 63 let, in prejemnikom, mlajšim od 65 let. To pravico bi morali imeti tudi upokojenke in upokojenci v celodnevnem institucionalnem varstvu.
Po njihovem bi morali odpraviti obvezno izjavo odraslega otroka, da ne more preživljati svojega starša, in pogoj socialnega stanja odraslega otroka. Predlagajo, naj se za vse prejemnike in prejemnice pokojnin, nižjih od 402 evra oziroma 500 evrov, teh je približno 137.000, uvede informativni izračun po službeni dolžnosti. Podatke za obračun ima Furs za potrebe izračuna dohodnine. Strokovne službe centrov za socialno delo pa morajo imeti jasna navodila, pojasnila in usmeritve o uveljavljanju pravice do varstvenega dodatka, pri čemer morajo zagotavljati dostopnost do te pravice, še opozarjajo v SUS.
Varstveni dodatek je bil leta 2012 spremenjen iz pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ) v socialni prejemek. Hkrati se je dostopnost do tega prejemka drastično zmanjšala, zato se je socialni položaj številnih upokojenk in upokojencev zelo poslabšal. Po letu 2012 je bil uveden starostni mejnik. Novi zakon o socialnovarstvenih prejemkih je namreč od takrat opredelil možnost pridobitve varstvenega dodatka za trajno nezaposljivost ali nezmožnost za delo ali starost, višjo od 63 let za ženske in 65 let za moške.
- V SUS predlagajo več sprememb zakona o socialnovarstvenih pravicah.
- Pravico do tega dodatka je treba zagotoviti tudi mlajšim od 63 oziroma 65 let.
- Strokovne službe centrov za socialno delo morajo imeti jasna navodila.
Podatki o revščini zbujajo skrb
Takrat je bil dodan tudi pogoj, da v primeru dedovanja premoženja dediči vrnejo prejeti znesek varstvenega dodatka. Tistim, ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu, pa kljub izpolnjevanju meril za pridobitev te pravice varstveni dodatek ne pripada. Najvišji mogoč znesek je omejen na 189 evrov.
V SUS ugotavljajo, da je pri uveljavljanju te pravice postala starost najpomembnejša ovira, pri tem pa ni pomemben socialni položaj posameznikov, četudi je njihova pokojnina samo 300 evrov. Četudi imajo pokojnino od 200 do 500 evrov, po podatkih ZPIZ iz letošnjega aprila je takih, ki so mlajši od 65 let, približno 97.000, so premladi. Poleg tega zapletenost in nerazumevanje našega sistema socialnih prejemkov odvračata ljudi z nizkimi pokojninami, da bi za varstveni dodatek sploh zaprosili. Med drugim so opozorili na ugotovitve Organizacije za gospodarski razvoj in sodelovanje (OECD) z nedavnega spletnega seminarja o izboljšanju pokojninskega sistema v Sloveniji. Po podatkih OECD je namreč med starejšimi od 80 let, ki živijo sami, kar 27 odstotkov revnih. Med starejšimi od 65 let, ki živijo sami, pa je revnih 21 odstotkov moških in 43 odstotkov žensk.
V primerjavi z letom 2011 le polovica prejemnikov
Čeprav na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) poročajo, da število prejemnikov varstvenega dodatka močno narašča – februarja letos jih je bilo 23.566 –, je povprečni izplačan znesek 153 evrov, to je na ravni leta 2016. Prejemnikov pa je pol manj kot leta 2011, ko je bil varstveni dodatek še pravica iz PIZ, takrat jih je bilo 46.764, opozarjajo v SUS.
189
evrov, na toliko je omejen najvišji znesek varstvenega dodatka
evrov, na toliko je omejen najvišji znesek varstvenega dodatka
Tudi zaradi obveznosti vračanja premoženja pri dedovanju je bilo v 2012 le še 13.016 prejemnikov varstvenega dodatka. Čeprav je bil konec leta 2016 omiljen pogoj lastništva premoženja, se je število prejemnikov varstvenega dodatka kot socialnega prejemka od leta 2017 do 2021 zvišalo s 16.493 na 23.566.
Ko je bil varstveni dodatek še pravica iz PIZ, je bilo največ njegovih prejemnic starih približno 60 let, prejemale pa so ga kot dodatek k vdovski pokojnini. Po letu 2012 te pravice ni bilo več, ker je bil uveden starostni mejnik. Statistični podatki ZPIZ za leto 2019 kažejo, da je bilo v obdobju od 2013 do 2019 med vsemi prejemniki varstvenega dodatka kar 90 odstotkov prejemnic vdovskih in družinskih pokojnin.
153
evrov je povprečni izplačan znesek varstvenega dodatka
evrov je povprečni izplačan znesek varstvenega dodatka
»Ti podatki zbujajo skrbi, saj je očitno, da se, kljub vsem spremembam pokojninske zakonodaje v preteklih letih in dodatnim usklajevanjem pokojnin zaradi preteklih varčevalnih ukrepov, revščina upokojenk in upokojencev ni zmanjšala. To jasno kaže, da varstveni dodatek do danes ni opravljal svoje vsebinske funkcije,« pravi Francka Ćetković, predsednica SUS.
Starejši odvisni od otrok
V SUS tudi opozarjajo, da je obrazec za uveljavljanje pravice do varstvenega dodatka od letos sicer poenostavljen, ovira pa je zahtevana izjava otroka, ki potrjuje, da ne more preživljati starša. Le izjava vlagatelja samega ni dovolj. Ne glede na zakonske določbe se s tem postavlja polnoletnega starejšega človeka v položaj odvisnosti od svojih otrok. Če izjave iz kakršnega koli vzroka ne more pridobiti, ne more zaprositi za varstveni dodatek.
137.000
upokojencev ima pokojnine nižje od 402 evra oziroma 500 evrov
upokojencev ima pokojnine nižje od 402 evra oziroma 500 evrov
V SUS zato predlagajo več sprememb zakona o socialnovarstvenih pravicah. Predvsem menijo, da je treba zagotoviti pravico do varstvenega dodatka tudi prejemnicam z nizkimi pokojninami, mlajšim od 63 let, in prejemnikom, mlajšim od 65 let. To pravico bi morali imeti tudi upokojenke in upokojenci v celodnevnem institucionalnem varstvu.
Po njihovem bi morali odpraviti obvezno izjavo odraslega otroka, da ne more preživljati svojega starša, in pogoj socialnega stanja odraslega otroka. Predlagajo, naj se za vse prejemnike in prejemnice pokojnin, nižjih od 402 evra oziroma 500 evrov, teh je približno 137.000, uvede informativni izračun po službeni dolžnosti. Podatke za obračun ima Furs za potrebe izračuna dohodnine. Strokovne službe centrov za socialno delo pa morajo imeti jasna navodila, pojasnila in usmeritve o uveljavljanju pravice do varstvenega dodatka, pri čemer morajo zagotavljati dostopnost do te pravice, še opozarjajo v SUS.
