Vključevanje invalidov v domačo in evropsko družbo

Tudi invalidi radi potujejo, se aktivno vključujejo v različne sfere življenja in se tako osebnostno razvijajo, kot vsi drugi. Pri tem jim pomaga evropska kartica ugodnosti za invalide. Omogoča jim enak dostop do nekaterih domačih in čezmejnih ugodnosti, predvsem kulturnih, prostočasnih in športnih dejavnosti ter prevoza. V Sloveniji je bilo doslej izdanih 15.124 kartic.

Evropska (EU) kartica ugodnosti za invalide je pretežno namen­jena komercialnim popustom, slovenska baza ugodnosti pa poleg štirih ključnih sklopov, transporta, kulture, turizma ter športa in prostega časa, vključuje tudi druge vrste komercialnih ugodnosti, ki jih želijo ponudniki omogočiti invalidom, je povedala Maja Stojanov iz Kreativne baze.

Vsak dvanajsti državljan je invalid

V Sloveniji so začeli kartico izdajati julija 2017, v pilotnem projektu pred tem, v katerem je sodelovalo osem članic EU in za katerega je Slovenija prejela dobrega pol milijona evrov, pa je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake mož­nosti sodelovalo z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), ministrstvom za javno upravo ter upravnimi enotami. Kartica je za vse s statusom invalida brezplačna in pridobijo jo lahko na katerikoli od 58 upravnih enot po Sloveniji.

V Sloveniji ima status invalida od 160.000 do 170.000 ljudi, kar je okoli 8,5 odstotka vseh prebivalcev. To pomeni, da je invalid vsak dvanajsti slovenski državljan, pravi Maja Stojanov. Kartica je namenjena slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gluhoslepim, gibalno oviranim, osebam z motnjami v duševnem razvoju in težavami v duševnem zdravju ter ljudem z drugimi vrstami invalidnosti. Poleg ugodnosti je njen namen ozaveščanje in informiranje o potrebah, željah in načinu življenja invalidov.

V Sloveniji je trenutno vključenih 240 ponudnikov. Letošnji cilj je pridobiti še 700 novih ponudnikov, ki bi omogočili različne ugodnosti. Poleg že omen­jenih področij želijo vključiti še druge vrste ugodnosti, na primer v okviru vseživljenjskega izobraževanja. Med ponudniki že najdemo različne hotele in hostle po Sloveniji ter izvajalce doživljajskega turizma, turistične agencije, terme in zdravilišča, Arboretum Volčji Potok, živalski vrt, založbo Beletrina, ponudnike prehrane, storitev in različnih pripomočkov, knjižnice, muzeje in galerije, brezplačna svetovanja različnih društev, gledališča in ponudbo različnih kulturnih predstav.

Preverjanje fizične dostopnosti

Številka izdanih kartic pri nas vztrajno raste, saj je EU-kartica ugodnosti za invalide v okviru projekta Izboljšanje dostopnosti blaga in storitev za invalide z evropsko kartico ugodnosti, spet zaživela, je povedala Maja Stojanov. Nosilec projekta je NSIOS, partner pa Urbanistični inštitut Slovenije (UIRS).

Lani je strokovna skupina za dostopnost z UIRS izbrala in ocenila fizično dostopnost približno 40 javnih in komercialnih objektov, v Ljubljani, Celju, Novem mestu, Ajdovščini, Bohinju, Izoli, Piranu, Novi Gorici, Domžalah, Idriji, Kopru, Mariboru, Radovljici, Lescah, Žirovnici in na Jesenicah, letos pa načrtuje ocenjevanje še dodatnih 80 objektov po vsej Sloveniji.

Imetnikom kartice bo na voljo spletni vodnik z informacijami o fizični dostopnosti ponudnikov, preden objekt obiščejo. Ocene fizične dostopnosti objektov so koristne tako za posameznega invalida, da se seznani o dostop­nosti parkirišča pred določenim objektom, vhoda in vseh prostorov, ki so namenjeni javnosti, pravi Maja Stojanov. Te informacije pa koristijo tudi lastnikom oziroma upraviteljem objektov, da je seznanijo, kaj bo treba ob naslednji prenovi objekta zagotoviti, da bo skladen s pravilnikom o univerzalni graditvi in uporabi objektov.

Imetniki kartice si želijo čim širše ponudbe

Imetniki kartice si želijo čim širše ponudbe na najrazličnejših področjih. »S tem se postopoma dviga ozaveščenost invalidov in javnosti, da lahko tudi invalidi hodimo okoli, se vključujemo v družbo in nismo samo doma na kavču,« je povedal Antun Smerdel, ki je slep že od rojstva.

Lada Orešnik, ki ima okvaro sluha, je povedala, da je za gluhe in naglušne ob obisku javnih ustanov pomembno, da jih spremlja tolmač. Tako na primer v Narodni galeriji, ki imetnikom kartice omogoča brezplačni ogled razstav, poskrbijo tudi za dostopnost. »Vse je prilagojeno, med drugim omogočajo vodstvo po galeriji, ogled umetnin ter delavnice s tolmačem v znakovni jezik, galerija pa je opremljena tudi z indukcijsko oziroma slušno zanko,« je povedala Lada Orešnik, ki si podobne dostopnosti želi tudi v vseh gledališčih.

imetnica kartice Mija Pungeršič je prepričana, da je projekt med invalidi premalo prepoznaven. »Škoda je, da kartice ne uporabljamo, čeprav vemo, da obstaja. Sama imam sicer z uporabo kartice dobre izkušnje, pri tem pa se mi zdi pomembna informacija, da med ponudniki ugodnosti niso le kulturne ustanove, temveč tudi ponudniki na področju turizma in gostinskih storitev.«