Most jazzovskega kolosa
Legendarni jazzovski glasbenik Sonny Rollins že vrsto let gradi prav poseben projekt. Rad bi, da bi se po njem imenoval most. In to ne katerikoli most, pač pa Williamsburški, ki povezuje spodnji Manhattan z Brooklynom. Po njegovem mnenju bi se moral imenovati Sonny Rollins Williamsburg Bridge. Tako bi se lahko mesto poklonilo glasbenemu velikanu, rojenemu Newyorčanu, in proslavilo zgodovino jazzovske glasbe, so prepričani podporniki ideje. Zgodba je dobila podrobno ozadje v pred dnevi izdani biografiji Aidana Levyja Saxophone Colossus: The Life and Music of Sonny Rollins (Saksofonistični kolos: življenje in glasba Sonnyja Rollinsa).
Rollins je na vrhuncu svoje kariere – igral je v zasedbah Milesa Davisa, Charlieja Parkerja, Buda Powlla, Theloniousa Monka – poleti leta 1959 naenkrat izginil z glasbenega prizorišča. Star je bil 28 let in ustvarjalno izčrpan. Zato se je odločil, da si bo od nastopanja vzel premor. Njegov sabbatical je trajal tri leta, kar je v svetu jazza in v letu, ko so se dogajali največji premiki v žanru, ekvivalent večnosti. Ni se družil in ni koncertiral, namesto tega je prakticiral jogo, opustil kajenje, telovadil in vadil na saksofon. Tudi po 16 ur na dan. Njegovo najljubše mesto za igranje je bila peš cona na Williamsburškem mostu. Leta 1961 se je na sceno vrnil prerojen, poduhovljen, z novim zvokom in poln navdiha, ki ga je izlil v svoj album The Bridge (1962). V zgodovino se je danes 92-letni glasbenik zapisal kot eden najboljših improvizatorjev z osupljivim, značilnim zvokom.
S pomočjo aktivista Jeffa Caltabiana je že leta 2017 zagnal Sonny Rollins Bridge Project, ki iniciativo promovira tudi na družbenih omrežjih facebook, instagram in twitter, podporniki zamisli pa lahko podpišejo tudi peticijo.
