Prababica in kup naslednikov
Elizabeta II.: Monarhinja z najdaljšim stažem praznuje 93. rojstni dan, po tradiciji kar dvakrat
Odpri galerijo
vreme za 20 april
Medtem ko oboževalci britanske kraljeve družine nestrpno pričakujejo prihod prvorojenca princa Harryja in Meghan Markle, o katerem je znano le, da je napovedan v drugi polovici aprila oziroma začetku maja, se jim že danes ponuja priložnost za kraljevsko slavje. Poglavarka anglikanske cerkve, kraljica Elizabeta II., praznuje 93. rojstni dan, videti je, da še vedno dobro prenaša svoja leta.
Na veliki četrtek, ko je papež Frančišek v zaporu v Velletri blizu Rima obredno umil noge dvanajstim zapornikom v spomin na Jezusov izraz ponižnosti do apostolov, je kraljica Elizabeta II. v prepoznavnem oblačilnem slogu, tokrat v rumeni barvi, ter v družbi svoje ljube vnukinje princese Eugenie s spominskimi kovanci v rdečih in belih mošnjičkih izkazala »miloščino« 93 upokojenim moškim in 93 ženskam v zahvalo za njihov prispevek skupnosti in Cerkvi. Obred na veliki četrtek, ki ga kraljeva družina ohranja od 13. stoletja – kraljica Elizabeta II. ga je razširila v katedrale in opatije po Združenem kraljestvu –, je potekal v kapeli svetega Jurija na Windsorskem gradu, kjer se je lani štiri mesece za Harryjem in Meghan poročila tudi princesa Eugenie z izbrancem, vinskim trgovcem Jackom Brooksbankom.
Kraljica, ki je v minulem letu vnuka, princeso Eugenie in princa Harryja, pospremila v zakon, se je pred natanko letom odločila, da se sama ne bo več vozila po javnih cestah, morebiti le po zasebnih. K temu jo je spodbudila prometna nesreča, ki jo je nekaj mesecev pred tem povzročil njen mož princ Filip, odločitev je sprejela tudi po nasvetu svoje varnostne ekipe. Kot edina Britanka se je vse življenje vozila brez vozniškega dovoljenja, saj po zakonodaji ta izdajajo v njenem imenu. Tudi vozniškega izpita ni naredila, voziti pa se je naučila leta 1945 po usposabljanju v vojaškem centru. Ker potne liste prav tako izdajajo v njenem imenu, je tudi po svetu vselej potovala brez tega dokumenta. A daljša čezoceanska potovanja oziroma protokolarne obiske je v njenem imenu prevzel njen prvorojenec, prestolonaslednik Charles, ki so ga aprila lani voditelji držav Commonwealtha izvolili za naslednjega vodjo. Funkcija se v nasprotju s kraljevo namreč ne deduje.
Kraljica Elizabeta II. je postala resna kandidatka za prestol Združenega kraljestva po abdikaciji njenega strica kralja Edvarda VIII. decembra 1936. Nasledil ga je mlajši brat, Elizabetin oče, kralj Jurij VI. Ko je 6. februarja 1952 umrl po dolgotrajni bolezni, je novica o tem, da ga je nasledila, prišla do nje na turneji v Keniji. To sta z možem prekinila in se vrnila domov. Uradno so jo okronali šele 2. junija 1953 v Westminstrski opatiji, kar so po svetu prenašali po radiu in na njeno prošnjo prvič tudi po televiziji.
Sicer pa kraljica v resnici praznuje dva rojstna dneva: zasebno ga bo danes na svoj pravi dan rojstva, uradno pa ga običajno drugo junijsko soboto. Britanski monarhi ponavadi niso praznovali rojstnega dne na svoj pravi datum rojstva, zlasti če se niso rodili poleti. Kralj Edvard VII., denimo, se je rodil 9. novembra 1841, toda v letih njegovega vladanja v začetku 20. stoletja so njegov osebni praznik uradno slavili maja ali junija, saj je bila takrat večja verjetnost, da bo med rojstnodnevno parado, znano kot pozdrav zastavam (Trooping the Colour), lepo vreme. Čeprav bodo kraljičin rojstni dan jutri opoldne kljub temu javno pospremili z 41 salvami iz Hyde Parka, 21 iz windsorskega velikega parka in 62 iz londonskega Towra, bo junijsko uradno praznovanje skladno z več kot 260-letno tradicijo minilo s parado. Na njej običajno nastopi več kot 1400 vojakov, 200 konj in 400 glasbenikov, kraljica pa se je zadnja leta udeležuje v kočiji. Obkrožena z družinskimi člani ljudstvu pomaha tudi z balkona Buckinghamske palače.
Monarhinja, ki je zaradi brexita priča eni izmed največjih političnih kriz v skoraj 70-letni zgodovini vladanja, je med več kot 30 februarskimi uradnimi obveznostmi gostila tudi slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Vsebine pogovora po pričakovanjih ni razkrila nobena stran. Čez slab mesec dni, 14. in 15. maja, bo na Pahorjevo povabilo prišel v Slovenijo njen najmlajši sin princ Edvard, ki je pri nas že gostoval pred šestimi leti. Britansko veleposlaništvo v Ljubljani je na facebooku zapisalo, da bosta s slovenskim predsednikom v čast zgodovini in prihodnosti prijateljstva med Združenim kraljestvom in Slovenijo 14. maj razglasila za dan prijateljstva med državama.
Vzrok za zadnji tridnevni obisk princa Edvarda, grofa Wesseškega, leta 2013 je bila podelitev priznanj programa Mepi (Mednarodno priznanje za mlade oziroma Duke of Edinburgh's Award) na Brdu pri Kranju. Z ženo Sophie sta obiskala še modno delavnico na ljubljanski naravoslovno-tehniški fakulteti, po srečanju s predsednikom Borutom Pahorjem in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem pa sta na Bledu pozdravila člane najstarejšega kluba ljubiteljev in lastnikov rolls-roycea. Obisk sta končala s praznovanjem kraljičinega rojstnega dne v Vili Podrožnik v Ljubljani. Ljubljančani so kraljico in njenega moža, vojvodo Edinburškega, lahko pozdravili leta 2008, ko sta na povabilo predsednika Danila Türka pripotovala na tridnevni obisk v Slovenijo ter se sprehodila čez Tromostovje. Med drugim sta si ogledala Kobilarno Lipica.
Če se prvorojenec princa Harryja in Meghan Markle ne bo rodil na kraljičin rojstni dan, ima še nekaj možnosti, da bo prišel na svet na isti datum kot nekateri drugi člani. Njegovo rojstvo lahko sovpade s prvim rojstnim dnem bratranca, najmlajšega otroka Kate Middleton in princa Williama, princa Louisa 23. aprila, 28. aprila praznuje lady Helen Taylor, hči princa Edvarda, vojvode Kentskega, ki je tako bratranec kraljice Elizabete kot princa Filipa, vojvode Edinburškega ...
Na veliki četrtek, ko je papež Frančišek v zaporu v Velletri blizu Rima obredno umil noge dvanajstim zapornikom v spomin na Jezusov izraz ponižnosti do apostolov, je kraljica Elizabeta II. v prepoznavnem oblačilnem slogu, tokrat v rumeni barvi, ter v družbi svoje ljube vnukinje princese Eugenie s spominskimi kovanci v rdečih in belih mošnjičkih izkazala »miloščino« 93 upokojenim moškim in 93 ženskam v zahvalo za njihov prispevek skupnosti in Cerkvi. Obred na veliki četrtek, ki ga kraljeva družina ohranja od 13. stoletja – kraljica Elizabeta II. ga je razširila v katedrale in opatije po Združenem kraljestvu –, je potekal v kapeli svetega Jurija na Windsorskem gradu, kjer se je lani štiri mesece za Harryjem in Meghan poročila tudi princesa Eugenie z izbrancem, vinskim trgovcem Jackom Brooksbankom.
Kraljica, ki je v minulem letu vnuka, princeso Eugenie in princa Harryja, pospremila v zakon, se je pred natanko letom odločila, da se sama ne bo več vozila po javnih cestah, morebiti le po zasebnih. K temu jo je spodbudila prometna nesreča, ki jo je nekaj mesecev pred tem povzročil njen mož princ Filip, odločitev je sprejela tudi po nasvetu svoje varnostne ekipe. Kot edina Britanka se je vse življenje vozila brez vozniškega dovoljenja, saj po zakonodaji ta izdajajo v njenem imenu. Tudi vozniškega izpita ni naredila, voziti pa se je naučila leta 1945 po usposabljanju v vojaškem centru. Ker potne liste prav tako izdajajo v njenem imenu, je tudi po svetu vselej potovala brez tega dokumenta. A daljša čezoceanska potovanja oziroma protokolarne obiske je v njenem imenu prevzel njen prvorojenec, prestolonaslednik Charles, ki so ga aprila lani voditelji držav Commonwealtha izvolili za naslednjega vodjo. Funkcija se v nasprotju s kraljevo namreč ne deduje.
Dvojno slavje
Kraljica Elizabeta II. je postala resna kandidatka za prestol Združenega kraljestva po abdikaciji njenega strica kralja Edvarda VIII. decembra 1936. Nasledil ga je mlajši brat, Elizabetin oče, kralj Jurij VI. Ko je 6. februarja 1952 umrl po dolgotrajni bolezni, je novica o tem, da ga je nasledila, prišla do nje na turneji v Keniji. To sta z možem prekinila in se vrnila domov. Uradno so jo okronali šele 2. junija 1953 v Westminstrski opatiji, kar so po svetu prenašali po radiu in na njeno prošnjo prvič tudi po televiziji.
Sicer pa kraljica v resnici praznuje dva rojstna dneva: zasebno ga bo danes na svoj pravi dan rojstva, uradno pa ga običajno drugo junijsko soboto. Britanski monarhi ponavadi niso praznovali rojstnega dne na svoj pravi datum rojstva, zlasti če se niso rodili poleti. Kralj Edvard VII., denimo, se je rodil 9. novembra 1841, toda v letih njegovega vladanja v začetku 20. stoletja so njegov osebni praznik uradno slavili maja ali junija, saj je bila takrat večja verjetnost, da bo med rojstnodnevno parado, znano kot pozdrav zastavam (Trooping the Colour), lepo vreme. Čeprav bodo kraljičin rojstni dan jutri opoldne kljub temu javno pospremili z 41 salvami iz Hyde Parka, 21 iz windsorskega velikega parka in 62 iz londonskega Towra, bo junijsko uradno praznovanje skladno z več kot 260-letno tradicijo minilo s parado. Na njej običajno nastopi več kot 1400 vojakov, 200 konj in 400 glasbenikov, kraljica pa se je zadnja leta udeležuje v kočiji. Obkrožena z družinskimi člani ljudstvu pomaha tudi z balkona Buckinghamske palače.
Vezi s Slovenijo
Monarhinja, ki je zaradi brexita priča eni izmed največjih političnih kriz v skoraj 70-letni zgodovini vladanja, je med več kot 30 februarskimi uradnimi obveznostmi gostila tudi slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Vsebine pogovora po pričakovanjih ni razkrila nobena stran. Čez slab mesec dni, 14. in 15. maja, bo na Pahorjevo povabilo prišel v Slovenijo njen najmlajši sin princ Edvard, ki je pri nas že gostoval pred šestimi leti. Britansko veleposlaništvo v Ljubljani je na facebooku zapisalo, da bosta s slovenskim predsednikom v čast zgodovini in prihodnosti prijateljstva med Združenim kraljestvom in Slovenijo 14. maj razglasila za dan prijateljstva med državama.
Vzrok za zadnji tridnevni obisk princa Edvarda, grofa Wesseškega, leta 2013 je bila podelitev priznanj programa Mepi (Mednarodno priznanje za mlade oziroma Duke of Edinburgh's Award) na Brdu pri Kranju. Z ženo Sophie sta obiskala še modno delavnico na ljubljanski naravoslovno-tehniški fakulteti, po srečanju s predsednikom Borutom Pahorjem in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem pa sta na Bledu pozdravila člane najstarejšega kluba ljubiteljev in lastnikov rolls-roycea. Obisk sta končala s praznovanjem kraljičinega rojstnega dne v Vili Podrožnik v Ljubljani. Ljubljančani so kraljico in njenega moža, vojvodo Edinburškega, lahko pozdravili leta 2008, ko sta na povabilo predsednika Danila Türka pripotovala na tridnevni obisk v Slovenijo ter se sprehodila čez Tromostovje. Med drugim sta si ogledala Kobilarno Lipica.
Če se prvorojenec princa Harryja in Meghan Markle ne bo rodil na kraljičin rojstni dan, ima še nekaj možnosti, da bo prišel na svet na isti datum kot nekateri drugi člani. Njegovo rojstvo lahko sovpade s prvim rojstnim dnem bratranca, najmlajšega otroka Kate Middleton in princa Williama, princa Louisa 23. aprila, 28. aprila praznuje lady Helen Taylor, hči princa Edvarda, vojvode Kentskega, ki je tako bratranec kraljice Elizabete kot princa Filipa, vojvode Edinburškega ...
