Spomini »vseameriškega dekleta« z malih zaslonov na spolno zlorabo

V 60. letih minulega stoletja je bila v televizijski seriji Gidget srečno in nasmejano »vseameriško dekle« ali »dekle izza sosednjih vrat« v najstniških letih, onkraj imidža iz komedije z malih zaslonov pa je potekalo drugačno življenje.

Pred kamerami je morala biti nedolžno nasmejana tudi kmalu zatem, ko je opravila splav v mehiški Tijuani. V času, ko je bil aburtus v ZDA še prepovedan in je bila za neželeno nosečnost v prvi vrsti odgovorna ženska.

Kot na spletnem portalu piše ameriški Nacionalni javni radio, bi lahko oskarjevka Sally Field pri današnjih 71 letih pisala spomine na mnoge slavne ljudi, a se je v knjigi In pieces na dobrih 400 straneh soočila z lastno preteklostjo, z dvomi, napačnimi odločitvami in zamujenimi priložnostmi. Piše o seksualni in emocionalni zlorabi, za katero obsoja očima, že pokojnega igralca Jocka Mahoneyja, prav tako igralca in kaskaderja iz televizijskih vesternov. Kdaj tudi Tarzana. Zlorabljal jo je kot mladoletno.
 

Kako ostati nevidna

Z zlorabo v najstniških letih si razlaga svojo kasnejšo željo po tem, da bi ostajala nevidna. Bila je prestrašena, nesposobna izražanja resničnih čustev. Med kariero prejetih pisem in kritik ni prebirala, a jih je vestno hranila v škatlah. Tako kot svoje dnevniške zapise.



Dnevnike piše že od srede 20. let in kot pravi, tudi teh ni nikoli brala vse do vnovičnega soočanja s preteklostjo, katerega rezultat je knjiga. V njej obnavlja spomin na splav, ki ostaja vtisnjen v njeno zavest. Doživela ga je kot najstnica. »Spomnim se, kako grozljivo je bilo to za malo sedemnajstletnico. Kako sem bila prestrašena, lahko bi umrla. V mislih sem z vsemi ženskami po svetu, ki izgubljajo življenja ali zmožnost imeti druge otroke. Ali občutijo globok sram, ker živijo v družbah, kjer za nezaželeno nosečnost obravnavajo kot nekaj, kar je v prvi vrsti krivda ženske. In menijo, da je skupek celic pomembnejši od nje. To je grozljivo, kar vem iz prve roke.«

Kot pravi, je izkušnja splava vplivala tudi na njeno igro v produkcijah Gidget in The Flying Nun. Njen angažma v televizijskih komedijah je začrtal njeno kariero in naredil njen prehod k resnejšim vlogam skoraj nemogoč. Pred polovico stoletja sta bila namreč film in televizija ostro ločena, prvi ni želel imeti ničesar s tistimi, ki so začeli pri televizijskih produkcijah. Zlasti pri komedijah in zlasti pri ženskah.


 

Avtograme podpisovala v vrsti za pomoč brezposelnim

Če je doživela neuspeh, si ga je razložila s tem, da ni bila dovolj dobra. Spominja se tudi, kako so jo ljudje prosili za avtograme, medtem ko je stala v vrsti za pomoč bresposlenim, kar je sledilo ukinitvi snemanja serije The Flying Nun. A je zatem dosegla resno vlogo Sybil v istoimenski televizijski seriji. Igrala je žensko, ki se sooča s psihično boleznijo, vloga ji je prinesla emmyja. Filmska oskarja pa je dosegla z vlogama v filmih Norma Rae in Places in the Hearth. 

Nekaj časa je bila tudi partnerka nedavno umrlega igralca Burta Reynoldsa. Te, sicer kratkotrajne, le nekajletne zveze se spominja kot izjemno pomembne zanjo, a znova prepletene z emotivnimi zlorabami. Ko je leta 1977 osvojila nagrado emmy, je, pravi, ni podprl pri želji, da bi se podelitve udeležila. Naposled jo je gledala v najetem prostoru, ob ugasnjenem zvoku.