Umrl je legendarni boksar, po rodu iz Izole

V starosti 87 let je umrl Nino Benvenuti, ki v sosednji Italiji velja za enega najuspešnejših boksarjev vseh časov, poročajo italijanski mediji. Na olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu je osvojil zlato v kategoriji velter, med letoma 1967 in 1970 pa bil svetovni prvak v srednji kategoriji. Absolutni prvak je bil tudi v supervelterski kategoriji.

Rojen je bil leta 1938 v Izoli. Kot eden izmed tistih Italijanov, ki so se po koncu druge svetovne vojne in prehodu cone B pod Jugoslavijo izselili v Italijo, je bil pristaš desničarske politike, nekaj časa aktiven v stranki Movimento sociale italiano – destra nazionale.

Njegove tekme so spremljali milijoni

Umrl je v Rimu, in sicer po daljši bolezni. V Italiji se spomnijo predvsem njegovih boksarskih dvobojev z Američanom Emilom Griffithom ter Argentincem Carlosom Monzonom. Kot navaja tržaški Primorski dnevnik, je nekaterim od teh tekem po radijskih valovih v nočnih urah sledilo od 16 do 18 milijonov radijskih poslušalcev.

Na Trst je bilo vezano tudi njegovo odraščanje. Da bi lahko treniral v boksarski šoli v Trstu, se je do telovadnice vozil s kolesom, navaja portal Obrazi slovenskih pokrajin. V povojnem času po oblikovanju cone B se je družina Benvenuti preselila v Trst, kjer je oče že imel ribarnico.

Leta 1957 je osvojil naslov italijanskega prvaka v kategoriji supervelter in evropskega v srednji kategoriji v Pragi; leta 1959 je uspel ponoviti svoj uspeh v Luzernu. V tem času je ponovno osvajal lovorike na italijanskem parketu − leta 1958, 1959 in 1960. Prav v tem zadnjem letu je v Rimu osvojil naslov olimpijskega prvaka v kategoriji velter. Zapustil je amaterski boks in se s 108 zmagami in enim dvomljivim porazom podal v profesionalno kariero. V srednje težki kategoriji je 15. oktobra 1965 postal evropski prvak.

Od leta 1996 v mednarodni boksarski dvorani slavnih

Bil je svetovni prvak v supervelterju od 18. junija 1965 do 25. junija 1966 za WBA in WBC. V srednje težki kategoriji je bil svetovni prvak od 17. aprila 1967 do 29. junija 1967 za WBA in WBC. Naslov je znova osvojil 4. marca 1968 in ga obdržal do 7. novembra 1970.

Leta 1968 je bil imenovan za boksarja leta, poklicno kariero pa je končal tri leta kasneje. Od skupno 90 tekem v karieri med profesionalci je zabeležil 82 zmag (35 zmag je dobil z nokavtom), sedem porazov in en remi.

Igral je tudi v nekaj filmih. Leta 1964 je vstopil v politiko, in sicer kot desničar v stranki Movimento sociale italiano – destra nazionale, a se je kmalu umaknil iz nje. Leta 1996 je vstopil tudi v mednarodno boksarsko dvorano slavnih.

Leta 2001 je izdal knjigo Il mondo in pugno (Svet v pesti). Leta 2020 je izšla v sodelovanju z Maurom Grimaldijem knjiga Nino Benvenuti, il mio esodo dall’Istria (Nino Benvenuti, moj eksodus iz Istre). Pred tem pa je v sodelovanju z istim avtorjem napisal knjigo L’isola che non c’è: il mio esodo dall’Istria (Izola, ki je ni; moj eksodus iz Istre).