Avstrijski poslanci po petih letih spet na svojem mestu

Skoraj 150 let stara stavba bo sredi januarja dva dneva odprta tudi za obiskovalce. Košček demokracije v obliki kovancev.
Fotografija: Avstrijski parlament je ena od številnih znamenitih stavb, zgrajenih vzdolž avenije Ringstrasse, ki kot prstan obdaja zgodovinsko središče Dunaja.

FOTO: Parlamentsdirektion/Thomas Topf
Odpri galerijo
Avstrijski parlament je ena od številnih znamenitih stavb, zgrajenih vzdolž avenije Ringstrasse, ki kot prstan obdaja zgodovinsko središče Dunaja. FOTO: Parlamentsdirektion/Thomas Topf

Stavbo avstrijskega zveznega parlamenta na Dunaju bodo po pol desetletja podrobne in drage prenove ponovno odprli 12. januarja 2023. Najprej bo v njej skupna, slavnostna seja obeh parlamentarnih domov, državnega zbora (Nationalrat, 183 poslancev) in zveznega sveta (Bundesrat, 61 poslancev). Parlament bo nato dva dni, 14. in 15. januarja, sprejemal tudi obiskovalce.

Preselitev zveznih poslancev je bila načrtovana že za letošnji 26. oktober, državni praznik Republike Avstrije, a se časovno ni izšlo. Tudi skupni stroški prenove parlamenta bodo verjetno za dobro petino presegli sprva načrtovane. Predvideno je bilo, da bo stala 350 milijonov evrov, končna cena pa bo verjetno okoli 425 milijonov evrov.

Dunajska dela danskega arhitekta

Stavbo avstrijskega parlamenta so sicer začeli graditi pred skoraj stoletjem in pol, leta 1874. Njen arhitekt je bil Danec Theophil Hansen (1813–1891), ki je od cesarja Franca Jožefa prejel baronski naslov, nato pa je bil von Hansen. Hansen, ki je postal tudi avstrijski državljan, je na Dunaju poleg parlamenta zasnoval nekaj velikih, pomembnih stavb: muzej vojaške zgodovine v Arsenalu, veličastno stavbo finančne borze (borze ni več v njej), Hansenovo palačo (zdaj je v njej luksuzni hotel) pa tudi stavbo Dunajskega glasbenega združenja (Musikverein). Njena Zlata dvorana je po vsem svetu znana po dunajskem novoletnem koncertu. Ko je bil Hansen še mlad arhitekt, je več let živel v Atenah, kjer sta kot arhitekta delala tudi njegova brata. Zato ne preseneča, da je bil avstrijski parlament zgrajen po vzoru templjev iz antične Grčije.

Poskusna seja v prenovljeni dvorani državnega zbora

FOTO: Parlamentsdirektion/Ulrike Wieser
Poskusna seja v prenovljeni dvorani državnega zbora FOTO: Parlamentsdirektion/Ulrike Wieser

Avstrijski parlament je ena od številnih znamenitih stavb, zgrajenih vzdolž avenije Ringstrasse, ki kot prstan obdaja zgodovinsko središče Dunaja. Sloviti bulvar je bil zgrajen na mestu, kjer je več sto let stala trdnjava, mogočno obrambno obzidje. Leta 1857 se je mladi cesar Franc Jožef odločil porušiti obzidje in Dunaj spremeniti v moderno prestolnico. Deset let pozneje, po pogodbi avstrijskih politikov z ogrskimi, je avstrijsko cesarstvo postalo konfederalna, parlamentarna avstro-ogrska monarhija. Madžari so za svoj del zgradili mogočen parlament v Budimpešti, Avstrijci pa na Dunaju. V slednjem so bili do propada Avstro-Ogrske novembra leta 1918 predstavniki vseh avstrijskih držav monarhije; poslanci z ozemlja današnje Avstrije, Češke, Slovenije, delov Ukrajine, Poljske, Hrvaške, Italije in Črne gore ...

V zadnjem sklicu avstro-ogrskega parlamenta, izvoljenem leta 1917, je v dvorani zveznih plenarnih zasedanj sedelo 516 poslancev.

FOTO: Parlamentsdirektion/Johannes Zinner
V zadnjem sklicu avstro-ogrskega parlamenta, izvoljenem leta 1917, je v dvorani zveznih plenarnih zasedanj sedelo 516 poslancev. FOTO: Parlamentsdirektion/Johannes Zinner

Po koncu prve svetovne vojne so bili nekateri med njimi pomembni politiki v svojih (novih) državah in v Evropi, nekateri tudi po drugi svetovni vojni. Slovenec Anton Korošec je bil minister za notranje zadeve v Kraljevini Jugoslaviji, pred tem pa edini predsednik jugoslovanske vlade, ki ni bil Srb. Tomáš Masaryk je bil eden od ustanoviteljev Češkoslovaške in njen predsednik, Ignacy Daszyński prvi predsednik poljske vlade po prvi svetovni vojni. Alcide De Gasperi je bil v Italiji vpliven politik tudi pozneje – po drugi svetovni vojni je bil predsednik italijanske vlade osem let, do leta 1953. De Gasperi velja za enega od očetov Evropske unije.

V dvorani zveznih plenarnih zasedanj so tudi po obnovi ostali stari pulti, s pokrovi katerih so poslanci zganjali hrup in s tem motili govornike iz nasprotnih strank.
FOTO:  Milan Ilić
V dvorani zveznih plenarnih zasedanj so tudi po obnovi ostali stari pulti, s pokrovi katerih so poslanci zganjali hrup in s tem motili govornike iz nasprotnih strank. FOTO:  Milan Ilić
Do leta 1918 so poslanci iz 17 avstrijskih delov avstro-ogrske monarhije zasedali v dvorani cesarskega zbora (Reichsratssitzungsaal), znani tudi kot zgodovinska sejna dvorana (historischer Sitzungssaal). Danes ji pravijo dvorana zveznih plenarnih zasedanj (Saal der Bundesversammlung). V zadnjem sklicu avstro-ogrskega parlamenta, izvoljenem leta 1917, je v njej sedelo 516 poslancev. Predstavljali so osem narodov, govorili so enajst različnih maternih jezikov in bili člani več kot 30 strank. Njihove parlamentarne razprave so bile na visoki intelektualni ravni, a pogosto tudi konfliktne. Legendarni so bili njihovi »namizni koncerti«; če se poslanci niso strinjali s tem, kar so slišali z govornice, so odpirali in zapirali drsni leseni pult na mizici pred svojim sedežem. V takem hrupu pa ni bilo mogoče slišati govorca.

Več svetlobe za parlamentarce

Lesene mize so ostale tudi po prenovi parlamenta. Na splošno je nekdanja dvorana cesarskega zbora najmanj spremenjena od časa izgradnje parlamenta. Niti v bombardiranju v drugi svetovni vojni, v katerem je bilo hudo poškodovanih okoli 80 odstotkov stavbe, ni bila prav zelo prizadeta. V največji dvorani zveznega parlamenta so bile v zadnjih desetletjih le redke skupne seje obeh poslanskih domov, sicer pa služi kot prostor za slavnostne in spominske seje ter za komemoracije po smrti pomembnih domačih politikov.

Tudi dvorana zveznega sveta, zgornjega doma avstrijskega parlamenta, je razmeroma malo spremenjena. Njegovi poslanci nimajo posebno pomembne vloge, saj ima bundesrat razmeroma malo moči v procesu sprejemanja zakonodaje.

Strokovnjaki so restavrirali vsak ornament parlamenta.

FOTO: Parlamentsdirektion/Christian Hofer
Strokovnjaki so restavrirali vsak ornament parlamenta. FOTO: Parlamentsdirektion/Christian Hofer

Glavno zakonodajno telo v Avstriji je državni zbor, spodnji dom zveznega parlamenta, v katerem je v zadnjih desetletjih 183 poslancev. Dvorana nationalrata je po prenovi stavbe parlamenta videti veliko bolj sodobna, ne le zaradi novih poslanskih klopi in foteljev. Nad njo je zdaj 550 kvadratnih metrov velika steklena streha, skozi katero v dvorano vstopa veliko več dnevne svetlobe kot prej. Na steni nad govornico in sedeži parlamentarnega predsedstva spet visi 650 kilogramov težek kovinski orel, podoba iz avstrijskega grba. Orla so na začetku prenove razstavili na štiri dele in je kar nekaj časa preživel v restavratorski delavnici v Gornji Avstriji. Restavrirali so tudi furnirne stenske obloge dvorane.

V podstrešju parlamenta so uredili pot za obiskovalca ali Plenarium, restavracijo, štiri terase ter več novih, večnamenskih pisarn. Tudi pod parlamentarnimi dvoranami so zdaj nove pisarne in informacijsko središče za obiskovalce. Na notranjem dvorišču parlamenta so zgradili štiri nova stopnišča, ki povezujejo vse etaže. V stavbo so namestili več del sodobne likovne umetnosti, freske, kipe, slike, fotografije, instalacije ... Restavratorji so obnovili tudi impozantni vodnjak boginje Atene pred parlamentom ter številne druge kipe iz carrarskega marmorja na stavbi in okoli nje.

Obnovljen je tudi 650-kilogramski orel iz grba Republike Avstrije, ki ima v nasprotju s cesarskim orlom v krempljih srp in kladivo.

FOTO: Parlamentsdirektion/Ulrike Wieser
Obnovljen je tudi 650-kilogramski orel iz grba Republike Avstrije, ki ima v nasprotju s cesarskim orlom v krempljih srp in kladivo. FOTO: Parlamentsdirektion/Ulrike Wieser

Spomladi so v skoraj popolnoma obnovljeni dvorani državnega zbora slišali neugoden, akustičen odmev, zato so zamenjali še preprogo in podlogo pod njo. Postavili so tudi akustična jadra pod stekleno kupolo dvorane. Novembra in decembra lani je bila dvorana tako kar nekaj dni polna ljudi, saj so arhitekti in izvajalci preverjali, kakšna je akustika, ko je v njej veliko ljudi, na primer med parlamentarnimi zasedanji.

Iz bakra, ki so ga ob prenovi sneli s strehe parlamenta, je avstrijska kovnica izdelala kovance z nominalno vrednostjo pet evrov. Z njimi so si tako ljudje to jesen lahko kupili svoj košček avstrijske demokracije.

Preberite še:

Komentarji: