Sestava naše mikrobiote se začne že v maternici

Serija podkastov V ambulanti z dr. Orlom se je prevesila v drugo polovico. Medtem ko je v zadnji epizodi gostoval Borut Štrukelj, se je v tokratni, peti, znašel v vlogi voditelja, siceršnji gostitelj, gastroenterolog Rok Orel, v prostem času tudi glasbenik in pivovar, pa v vlogi intervjuvanca, da tudi sam podeli vedenje in znanje s svojega strokovnega področja, kot to v podkastu sicer počnejo njegovi gostje in kolegi zdravniki.

Osrednja tema pogovora je bila mikrobiota, to so mikroorganizmi, ki bivajo v in na našem telesu. Kot je poudaril dr. Orel, jih je največ v črevesju, vendar se njihova sestava in razmerja med njimi pri vsakomer od nas razlikujejo. »Če bi jih postavili na tehtnico, bi tehtali kakšen kilogram in pol do dva,« je ponazoril, hkrati pa poudaril, da se od posameznika do posameznika razlikujejo tudi vrste teh mikroorganizmov. Ti so lahko koristni ali nekoristni, neškodljivi ali tako škodljivi, da povzročajo bolezni.

Med koristne štejemo probiotike, večinoma bakterije. Med seboj so lahko sorodne, učinkujejo pa od seva do seva različno. Pri tem je, kot pri vsem drugem, pomembna količina: če torej nekega probiotika zaužijemo premalo, učinka ne bo. Kot poudarja dr. Orel, obstajajo probiotični preparati z enim sevom ali s kombinacijo več teh, pri čemer mora biti klinično dokazano, da se med seboj podpirajo in tako zagotavljajo boljši učinek. »Noben probiotik ni tavžentroža, ki bo dobra za vse. Absolutno moramo vedeti, kdaj uporabiti katerega,« je povedal.

Ob probiotiku lahko, »da se bo lažje ugnezdil, preživel in začel svoje aktivnosti, kakršne koli že so«, zaužijemo prebiotik, je še pojasnil dr. Orel; lahko pa z njimi selektivno stimuliramo razmnoževanje in aktivnost določenih vrst ali bakterij, ki so že v nas. »Včasih lahko jemljemo tudi samo prebiotike, je pa res, da je kakovostnih kliničnih študij s prebiotiki veliko manj kot s probiotiki. To je po svoje razumljivo. Stvari, ki so podobne probiotikom, so namreč v naši vsakdanji hrani in zelo težko je nadzorovati, kaj natanko kdo jé,« je povedal.

Sestava naše mikrobiote je odvisna od marsičesa; najprej že od tega, kar primarno poseli naše črevo. Vse skupaj se začne že v maternici, pozneje pa je odvisno od tega, kaj dobimo iz okolja. Ogromne spremembe v mikrobioti lahko, denimo, povzroči jemanje zdravil, in to ne le antibiotikov, o katerih je to že dolgo znano. Po prenehanju jemanja takšnih zdravil se nekatere spremembe povrnejo, nekatere pa ostanejo trajne. Takrat govorimo o disbiozi oziroma porušenem ravnovesju, ki lahko povzroči celo vrsto bolezni: od črevesnih, med njimi vnetja in raka, do (avto)imunskih, nevroloških in podobno. Za normalizacijo oziroma povrnitev stanja pa dr. Orel priporoča skorajda že pregovorni ukrep: zdrav življenjski slog.