Črevesne okužbe so pri otrocih pogoste

Čeprav se črevesne okužbe z drisko lahko pojavljajo vse leto, so v hladnejših mesecih pogostejše virusne različice, poleti pa bakterijske. Starejšim otrokom in odraslim večinoma ne povzročajo hujših težav, pri dojenčkih in zelo majhnih otrocih pa so lahko celo življenjsko ogrožajoče, če ne ukrepamo pravočasno.

Črevesne okužbe povzročajo različni mikroorganizmi, najpogosteje virusi in bakterije.

Med najbolj očitnimi simptomi so driska, bruhanje, občutek slabosti, bolečine v trebuhu in včasih tudi povišana telesna temperatura.

Rotavirus je med otroki najpogostejši povzročitelj virusnih oblik bolezni. Okužba se širi z onesnaženimi rokami ali predmeti, saj se mikrobi izločajo v blatu. Če higiena ni ustrezna, lahko pride do prenosa na druge osebe. Pri otrocih se mikrobi pogosto prenesejo preko igrač, saj jih ti pogosto dajo v usta.

FOTO: PR & PARTNERJI

Kdaj je največje tveganje za okužbo

Virusne okužbe so bolj razširjene v zimskem času, ko se otroci veliko zadržujejo v zaprtih prostorih, kot so vrtci, poleti pa so pogostejše bakterijske oblike bolezni.

Najbolj so ogroženi malčki in dojenčki, saj njihovo telo potrebuje več tekočine glede na telesno maso. Hitro lahko dehidrirajo.

Poleg njih so bolj izpostavljeni starejši ljudje in posamezniki z oslabljenim imunskim sistemom.

Ob okužbi z rotavirusom najprej pogosto nastopi bruhanje, ki mu po nekaj urah sledi driska. Blato je vodeno, otrok je brez energije, včasih pa se pojavita tudi vročina in slabost. Običajno bolezen traja od tri do osem dni. Bolečin v trebuhu večinoma ni.

Potrditev okužbe in obvladovanje širjenja

Čeprav starši lahko prepoznajo bolezen na podlagi simptomov, je za natančno potrditev potrebna analiza vzorca blata v laboratoriju.

Zelo pomembno je tudi, da obolelega otroka ne pošljemo v vrtec, da preprečimo širjenje okužbe. Ključnega pomena je, da otroku zagotovimo dovolj tekočine. Ker potrebujejo več vode glede na svojo težo, otroci ob driski in bruhanju hitro izgubijo preveč tekočine. Vnos tekočine je treba prilagoditi izgubi – po vsakem tekočem odvajanju je treba dodati dodatnih 100 do 200 ml tekočine.

Poleg vode lahko uporabimo rahlo sladkan čaj ali rehidracijsko raztopino ter mikrobiotične izdelke iz lekarne. Preveč soli pa lahko otroku škodi, zato je s tem treba biti previden.

FOTO: PR & PARTNERJI

Osnove domačega zdravljenja

Otroku je treba redno ponujati tekočino in spremljati, koliko je zaužije. Če ostaja aktiven in normalno urinira, obisk bolnišnice ni potreben. Najbolje je voditi zapis, koliko tekočine je zaužil, da se prepreči dehidracija.

Salmonela

Salmonela je bakterija iz skupine enterobakterij, ki je najpogosteje v živilih živalskega izvora – mesu, jajcih in mlečnih izdelkih. Okužbo lahko povzročijo tudi živali, ki izločajo bakterije v iztrebkih. Najpogostejši vir okužbe je premalo toplotno obdelana hrana.

Vsako leto je v Sloveniji prijavljenih približno 1500 primerov okužb s salmonelo. Otroci, ki se okužijo, pogosto tožijo zaradi bolečin v trebuhu, predvsem po jedi. Včasih se v blatu pojavi tudi sluz ali krvave nitke, kar je običajno razlog za obisk zdravnika.

Prvi simptomi se pojavijo od 12 do 36 ur po okužbi. Bolezen navadno traja nekaj dni, driska pa se lahko vleče tudi do dva tedna. Večinoma ni potrebe po antibiotikih – zadostuje zadosten vnos tekočin. V zelo redkih primerih se bakterije razširijo po telesu in takrat je antibiotično zdravljenje nujno. Simptomi, kot sta driska in bruhanje, po navadi izzvenijo v enem tednu, telesna temperatura pa se pogosto normalizira že prej.

Če pa vročina traja več kot pet dni, je potrebna dodatna diagnostika zaradi morebitnega širjenja okužbe.

Naročnik oglasne vsebine je Ewopharma d.o.o.