
Neomejen dostop | že od 14,99€
Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju truth social naznanil, da namerava obnoviti in povečati zloglasni zapor Alcatraz, kjer so bili med drugimi zaprti Arthur R. Barker, sin Ma Barker, Al Capone in George »Machine Gun« Kelly. Ponovno odprtje Alcatraza bo po njegovih besedah služilo kot simbol zakona, reda in pravice. Nekoč Federalna kaznilnica Alcatraz je kot muzej že vrsto let priljubljena turistična znamenitost. Demokrati so Trumpovo zamisel označili za »neresno«, poroča BBC.
Alcatraz je otok, ki leži okoli dva kilometra vožnje s trajektom od pomola Pier 33 v Zalivu San Francisco. Njegova površina meri slabih devet hektarov. Prve barake na otoku so postavili v sredini 19. stoletja, na začetku 20. stoletja so zgradbe na Alcatrazu obnovili, tam je še danes na ogled najstarejši svetilnik na Zahodni obali. Leta 1934 so prej vojaški zapor nadgradili v zvezni zapor, iz katerega je skoraj nemogoče pobegniti, saj ga obdajajo hladne vode z močnimi tokovi, v katerih mrgoli belih morskih volkov.
Jetniki so bili v Federalni kaznilnici Alcatraz nameščeni v štiri bloke A, B, C in D. Večina poslopja je danes na voljo za ogled v sklopu muzeja. Točke turističnega ogleda med drugim vključujejo osrednji prostor s celicami, jedilnico, upravnikovo hišo, stanovanjsko stavbo za uslužbence Building 64, dvorišče za rekreacijo in vodni stolp, ki je del stavbe New Industries Building. Tam so lahko nekateri jetniki za plačilo delali v tovarni oblačil, pohištva in čopičev, v pralnici in pisarni.
Poleg omenjene stavbe je na severozahodu otoka tudi Model Industries Building, kjer je bila pred letom 1939 pralnica, kasneje pa so tam potekale delavnice za jetnike. Stavba se je zaradi zemeljskega plaza leta 1935 povesila na rob klifa, zaradi česar sta bila potrebna obnova in podaljšanje zaščitnega obalnega zidu, je zapisano na uradni spletni strani National Park Servicea.
Jetniške celice z dolžino 2,7 metra, širino 1,5 metra in višino 2,1 metra so bile namenoma zgrajene tako, da se niso dotikale zunanjih sten. Opremljene so bile s preprosto posteljo, mizo, umivalnikom brez tople vode in odprtim straniščem. V bloku D, kjer so šest povsem izoliranih celic poimenovali kar »luknje«, so bili zaprti najhujši zločinci. Vanje so poslali najbolj problematične jetnike, kjer so prestajali hude, tudi fizične kazni, pogosto v popolni temi, brez oblačil in z manj obroki.
Alcatraz je eden izmed najbolj priljubljenih nacionalnih parkov v ZDA. Vsako leto ga obišče več kot 1,4 milijona turistov. Ogled muzeja je mogoč z vodičem ali z nagrajenim avdiovodenjem, ki je na voljo v 11 jezikih in vključuje posnetke intervjujev z zaporniki, pazniki in njihovimi družinami.
V muzeju so na ogled restavrirane celice nekdanjih zapornikov, njihovih osebnih predmetov in fotografij, je zapisano na uradni spletni strani Golden Gate National Parks Conservacy, ki skrbi za Alcatraz od leta 1972.
Henri Young, jetnik, ki je 13 dni preživel v takšni celici, je na sojenju leta 1941 dejal: »Slečejo te do golega in te porinejo v celico. Pazniki vzamejo tvoja oblačila in jih pregledajo. Ni mila, ni tobaka, ni zobne ščetke. Vonj je odvraten, kot bi stopil v kanalizacijo. Ostaneš brez čevljev, brez postelje in vzmetnice: ostanejo ti le štiri vlažne stene in dve odeji. V 13 dneh v 'luknji' sem dobil le dva obroka, vmes pa le tri rezine kruha na dan.«
Jetniki v Alcatrazu so bili upravičeni do osnovne hrane, oblačil, zavetja in zdravstvene oskrbe – vse drugo, tudi delo, so šteli med privilegije. Do sredine petdesetih let je v zaporu veljala stroga tišina, prepovedano je bilo tudi žvižganje in petje. Jetniki so bili oblečeni v modro srajco in sprva sive, nato bele hlače in so se morali obvezno trikrat na teden obriti. Jetnik je lahko dobil po le enega obiskovalca na mesec.
V zgodovini zloglasnega zapora, ki je leta 1963 prenehal delovati, so bili Frank Morris ter brata John in Clarence Anglin edini, ki jim je kdaj uspelo pobegniti iz Alcatraza. Za njimi se je leta 1962 izgubila vsaka sled, po dogodku pa je posnet tudi film Pobeg iz Alcatraza iz leta 1979, kjer v glavni vlogi igra Clint Eastwood.
Novembra 1969 so ameriški staroselci, prvotno le nekateri iz območja San Francisca, otok okupirali za 19 mesecev, do junija 1971. Kasneje se jim je pridružilo tudi gibanje ameriških Indijancev (AIM), ki se je borilo proti revščini, diskriminaciji in policijskemu nasilju nad prvobitnim prebivalstvom.
Čeprav sta bila okupacija in poskus vrnitve Alcatraza ameriškim staroselcem neuspešna, je dogodek ustvaril precedens za boj in ustavitev politike prisilne asimilacije v belsko ameriško kulturo.
Komentarji