Evropski certifikat: dve zvezdici za Gorje in Bled
Občini Bled in Gorje sta pred dnevi kot prvi dobili evropski certifikat za »zero waste občini«, torej tisti, ki se želita čim bolj približati življenju brez odpadkov. Pridobili sta dve zvezdici od petih, kar daje vtis, da je še veliko možnosti za izboljšave – in tega niti ne zanikajo –, pa vendar je to po prepričanju Ekologov brez meja velik korak naprej in pomemben zgled za druge lokalne skupnosti.
Evropski certifikat, ki ga je razvila organizacija Mission Zero Academy (MiZA) pod okriljem Zero Waste Europe, je namenjen prav pospeševanju prehoda mest na politiko brez odpadkov in izvajanju krožnega gospodarstva na lokalni ravni. Revizija, ki jo je za omenjeni občini opravil zunanji strokovnjak, je pokazala, da sta obe pri izvajanju tovrstnih aktivnosti bistveno napredovali, zato so jima kot prvima podelili po dve zvezdici. To pomeni, pojasnjujejo pri Ekologih brez meja, da občini že zdaj ravnata z viri mnogo bolje od zahtev zakonodaje, hkrati pa lokalne akterje spodbujata k sprejemanju lastnih ukrepov zero waste.
Shema je sicer začela delovati šele lani, ko so tudi začeli nabirati lokalne skupnosti, ki so že imele kaj pokazati in so se lahko sploh uvrstile med kandidatke, zvezdice pa so lahko pridobile z nadstandardnimi ukrepi. »Morda se zdita dve zvezdici malo, toda že za dosego teh dveh je prag visok. Hkrati pa je certifikat zasnovan tako, da spodbuja nadaljnje delo. Verjamem, da lahko Bled ob naslednji reviziji, predvidene so na vsaka tri leta, doseže tri zvezdice,« je povedal Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja. Občini, ki sta sicer zelo obremenjeni s turizmom, sta izvedli več kot 40 ukrepov za izboljšanje upravljanja virov in ozaveščenosti, stopnji ločenega zbiranja odpadkov sta dvignili za sedem do enajst odstotkov na 71 oziroma 75 odstotkov, količine mešanih odpadkov na turista pa sta zmanjšali za 16 odstotkov.
Ustvariti čim manj odpadkov
Zero waste pomeni spremembo odnosa do stvari in odpadkov, torej ustvariti čim manj odpadkov, in s tistimi, ki nastanejo, čim bolje ravnati. Pomembno je tudi, da proizvajalci ustvarjajo izdelke, zaradi katerih bo čim manj odpadkov oziroma jih bo lažje odpraviti, reciklirati ali ponovno uporabiti, je poudaril Jaka Kranjc.
Pritisk turizma
Politiki zero waste se je v Evropi od leta 2007 zavezalo okoli 450 lokalnih skupnosti. Občini Bled in Gorje sta se pridružili pred sedmimi leti, ko sta prepoznali, da pritisk turizma narašča, zato je treba ukrepati, če želijo ostati »zelena destinacija«.
Kot je povedala Jožica Peljhan iz Infrastrukture Bled, so odpadke začeli ločevati že leta 2002 in kmalu dosegali lepe rezultate, da bi še boljše, so leta 2014 pristopili k zavezam zero waste. Med prvimi koraki k občini z manj odpadki poleg ločevanja, pri katerem se je število frakcij nenehno povečevalo (zdaj jih je že več kot 30), omenja predvsem sistem PAYT oziroma plačaj za toliko odpadkov, kolikor jih povzročiš. »Občani nove ideje lepo sprejemajo, saj se zavedajo, da je to razvoj. Življenje v turistični občini pa zahteva še več prilagajanj in hitrejši napredek. Prebivalce že nekaj let ozaveščamo, da zero waste ne pomeni le ločevanja odpadkov, ampak način življenja na vseh področjih, kot so nakupovanje le tistega, kar potrebujemo, popravljanje izdelkov, uporaba avtomobila …« je poudarila sogovornica.
Delež mešano zbranih odpadkov so že pred časom zmanjšali z ločenim zbiranjem biološko razgradljivih odpadkov ter zelenega odpada z vrtov, sistem pa še nadgrajujejo. Pomemben del tega so, na primer, center ponovne uporabe škART (še k'r art ali iz škarta ustvarjamo art), odprtje tržnice in kmalu tudi trgovine brez embalaže. Pri deležu ločeno zbranih odpadkov se že približujejo 80 odstotkom, je sogovornica navedla najnovejše podatke, delež mešano zbranih so zmanjšali na dobrih 20 odstotkov.
Ciljna skupina pri nadaljnjem ozaveščanju so zdaj turisti. Turizem predstavlja kar 40 odstotkov dejavnosti v občinah Bled in Gorje in povzroča približno 20 do 25 odstotkov vseh odpadkov. Največ možnosti za izboljšave zato vidijo na tem področju, čeprav se zavedajo, da je tudi pri občanih še vedno nekaj prostora. »Pridobitev certifikata nam pomeni res veliko. Je priznanje zunanjih institucij, da prepoznavajo naše delo kot dobro. Dobili smo dve zvezdici, ki pomenita šele začetek te zgodbe, in kot smo s to oceno videli, je še kar nekaj odprtih možnosti za napredek,« je dejala Jožica Peljhan.
Za zdaj v mreži 16 občin
Občini Bled in Gorje sta prvi evropski certificirani zero waste lokalni skupnosti, sicer je pa v slovenski mreži 16 občin, v katerih živi 23 odstotkov prebivalstva, ki so do zdaj z načrtnim delom preprečile za slabih 15.000 ton mešanih komunalnih odpadkov in s tem prihranile štiri milijone evrov, je mogoče prebrati na spletni strani Ekologov brez meja. »V naši mreži so vse občine takšne, da bi lahko pridobile vsaj eno zvezdico, zagotovo Ljubljana, še prej Borovnica, Vrhnika, Log - Dragomer, prav tako Radovljica in Slovenske Konjice,« jih je nekaj naštel Jaka Kranjc. »V Sloveniji je veliko dobrih praks, seveda niso vse takšne, da bi si zaslužile certifikat, saj zahteva ta temeljit pregled, a verjamemo, da bomo mrežo širili in bo vse več občin, ki bodo pridobile status kandidatk.«
Tudi Mestna občina Ljubljana bi lahko, kot je ocenil čez palec, prišla do dveh zvezdic, saj ima nekaj dobrih praks, denimo pri zelenem javnem naročanju, vendar pa zdaj tudi »rumeni karton, dokler se MOL ne izjasni glede idej o uplinjanju odpadkov«, kar pa je po Kranjčevih besedah regionalni problem, ne le stvar občine. V ljubljanskem javnem podjetju Voka Snaga so ob tem pojasnili, da je kljub visokemu deležu ločeno zbranih odpadkov še zmeraj del takšnih, ki jih ni mogoče snovno izrabiti, zato je edina alternativa odlaganju energijska izraba. »Gorljive frakcije, ki jih iz odpadkov pridobimo v postopku mehansko-biološke obdelave v RCERO Ljubljana, znašajo približno 75 odstotkov prejetih količin mešanih odpadkov.«
Ljubljana, ki je prav tako leta 2014 sprejela načrt zero waste, je lani dosegla 70,5-odstotni delež ločeno zbranih odpadkov, kar jo po navedbah Voke Snage postavlja na prvo mesto med evropskimi prestolnicami. Mešanih komunalnih odpadkov je bilo 36.000 ton. Cilj za leto 2025 je 78-odstotni delež ločenega zbiranja in 60 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca. Je to še dosegljivo? »V zadnjih letih smo dosegli ogromen napredek, prišli na vrh, nadaljnji napredek pa bo mnogo težji in počasnejši. Opažamo namreč trend naraščanja količin vseh vrst odpadkov, kar pripisujemo višji družbeni blaginji, ki se odraža v večji potrošnji in večji količini odpadkov,« je odgovorila Vanja Fabjan, vodja projektov v sektorju za zbiranje odpadkov pri Voki Snagi.
Pandemija in smeti
V času pandemije se je povečalo smetenje, na kar se je Ljubljana sicer odzvala s kampanjo, a po cestah in tratah še vedno vidimo ležati zaščitne maske in druge odpadke, koši za smeti so praviloma napolnjeni do vrha in čez. Pri Voki Snagi pritrjujejo, da so izredne razmere vplivale tako na izvajanje dejavnosti kot na ravnanje ljudi. »V obdobju epidemije je pomembno, da v ospredje postavimo predvsem zdravje ljudi in zato sprejmemo ukrepe, ki omogočajo obvladovanje epidemije. Žal je posledica takšnih ukrepov tudi proizvajanje večje količine odpadkov, še posebno takšnih, ki jih ne moremo ponovno uporabiti,« je zapisala Vanja Fabjan in dodala, da bo zdaj čas za ponovno ozaveščanje ljudi o zmanjševanju odpadkov in ponovni uporabi.
Začnemo doma
Lokalne skupnosti so idealna okolja za ustvarjanje razmer za življenje brez odpadkov. »Živimo v lokalnih ekosistemih, kjer imamo dom, zaposlitev, trgovine, šole, prijatelje, zato se da na tej ravni največ narediti, saj je najbolj agilna, najbolj konkretna in je največ stika z ljudmi. In navsezadnje je odločitev precej lažje spremeniti na občinski ravni kot na državni,« je dejal Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja. To kažejo tudi izkušnje iz manjših italijanskih občin, kot sta Castelluccio in Tramutola, kjer dosežejo skoraj 95 odstotkov ločeno zbranih odpadkov. Kot dober primer je navedel tudi izziv družinam v Capannoriju, kjer so jih poučili, kako bolj pametno nakupovati in ravnati s svojimi stvarmi, za kar so dobile popust na položnici. Na koncu leta so ugotovili, da so te družine proizvedle manj kot štiri kilograme mešanih komunalnih odpadkov na člana. »Seveda nikoli ne bomo prišli na raven povsem brez odpadkov, a s ciljnim delom na mikroravni se lahko temu zelo približamo.«
