Gregorčki bodo spet plavali
Kot praznik ljubezni se nam vsako leto vsiljuje skomercializirano valentinovo, a se zdi, da se vsaj najmlajši še bolj razveselijo domačega praznika pomladi, predvsem tisti, ki so nanj že pripravljeni s svojim gregorčkom. Te bodo danes, dan pred gregorjevim, v Ljubljani spuščali po Gradaščici, v Tržiču po Tržiški Bistrici, v Vrhniki po potoku Bela ter in tudi po drugih krajih in vodotokih v Sloveniji.
»Na gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva prek ceste sva slušala ... Čuješ živ-živ?« je v Dumi, ki je izšla pred 115 leti, zapisal Oton Župančič in poudaril prav tisto, kar na izust povedo številni šolarji, ko jih pobaramo o tem starem prazniku. A še bolj kot praznik ljubezni je to praznik luči, svetlobe in daljšega dne, ki ga prinaša pomlad.
Po starem, julijanskem koledarju, je bil namreč prvi pomladanski dan in z njim gregorjevo 21. marca. Leta 1582 pa je papež Gregor XIII. reformiral koledar in gregorjevo preložil na 12. marec. Tako smo dobili gregorijanski koledar, samemu prazniku pa je ime dal drugi Gregor, prav tako papež. To je bil Gregor I., pozneje Gregor Veliki, ki je umrl 12. marca 604.
Šega se je razširila
Na ta dan so po stari šegi obrtniki in rokodelci, zlasti na Gorenjskem, nehali delati ob umetni svetlobi, kar so praznovali tako, da so po potokih spuščali kose lesa z gorečimi oblanci, pozneje z gorečo svečo. Iz nekdanjih gorenjskih železarskih in obrtniških središč, kot so Kropa, Kamna Gorica, Železniki in Tržič, se je šega, da sv. Gregor »luč v vodo vrže«, razširila tudi v druge slovenske kraje.
Ogenj in voda
Šega izvira iz predkrščanskih časov, ko so, kot je za STA povedal avtor knjige o gregorjevem Bojan Knific, ob prelomnih trenutkih leta izvajali nekatera obredja z namenom, da bi preprečili kaos in vzpostavili red. V času pomladanskega enakonočja sta se po slovanski mitologiji soočila bog stvarnik Perun in bog podzemlja Veles. »Simbolika ognja in vode prinaša prav to – ogenj gre v vodo, višja in spodnja moč se združita,« je pojasnil Knific.
V Ljubljani gregorčke ali barčice svetega Gregorja, kakor jim še pravijo, na predvečer gregorjevega spuščajo po Gradaščici, in tudi letos bo tako. Pozdrav pomladi bo danes od 13. do 20. ure na nabrežju Gradaščice na Eipprovi ulici v Trnovem. V tem času ne bodo samo spuščali gregorčkov, ampak pripravljajo ustvarjalne in interaktivne delavnice, na katerih bo mogoče spoznavati ptice, ter glasbeni program z nastopom učencev glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet ter s koncertom Adija Smolarja. Najlepše bo zvečer, ko bodo gregorčki zasvetili na vodni gladini. Kot so poudarili organizatorji, Staroljubljanski zavod za kulturo, je namen prireditve tudi oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra. Obrežje Gradaščice in Trnovski most sta namreč kot del arhitekturne dediščine Jožeta Plečnika od predlani na Unescovem seznamu kulturne dediščine.
Kako so šuštarji dali vuč u vodo?
V Tržiču so praznovanje pomladi začeli že v četrtek, saj so v atriju tamkajšnje občine odprli razstavo z naslovom Vračanje k tradiciji: Kako so šuštarji dali vuč u vodo? Na njej si je mogoče ogledati gregorčke, ki so jih letos izdelali otroci iz Osnovne šole Bistrica, predmete iz zbirke Tržiškega muzeja in spoznati vsebine, ki v ospredje postavljajo dediščino tržiških čevljarjev. Čisto zares pa bodo »vuč v vodo« spustili danes z nabrežine Tržiške Bistrice. Tudi v Tržiču so ob tem pripravili program, ki bo trajal od 15.30 do večera, vseboval pa bo delavnice, lutkovno predstavo, kulturni program in za konec spuščanje gregorčkov ter ognjeni spektakel s skupino Čupakabra.
Podobne dogodke napovedujejo v Vrhniki ob potoku Bela, v Kranju, kjer bodo najprej v Kranjski hiši in v Kricah Kracah izdelovali gregorčke, potem pa jih spustili po Kokri, v Kropi in Kamni Gorici, v nedeljo pa tudi v Lipici, Tacnu in najbrž še kje.
