Ali ste ga videli?

Če vas še ni, vas morda prav danes v poštnem nabiralniku čaka posebno sporočilo. Z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so že pred tedni sporočili, da so na Barju in v Lukovici drugo leto zapored našli japonskega hrošča. Ta spada med najbolj nevarne karantenske škodljive organizme v Evropski uniji, njegovo širjenje pa lahko povzroči trajne spremembe ekosistemov ter veliko gospodarsko škodo.

Ob njegovi najdbi je treba izvajati predpisane ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja. Prebivalce so pozvali, da vsak sum z ustreznimi fotografijami sporočijo strokovnim službam. V primeru večjega števila najdb bodo sprejeli dodatne ukrepe.

Tudi občina Lukovica

Zdaj so te ukrepe očitno poostrili in gospodinjstvom poslali letake, na katerih natančno piše, kako japonskega hrošča ločimo od navadnih domačih hroščev: Je kovinsko zelen z bakrenimi pokrovkami, na vsaki strani ima pet šopov belih dlačic. Medtem ko ga opazujemo ali iščemo, on mirno objeda liste številnih rastlin in uničuje travno rušo. Dodana je fotografija, da njegovo navzočnost spremljajo s posebnimi pastmi.

Da bi preprečili nadaljnje širjenje, so na UVHVVR določili razmejeno območje, ki vključuje napadeno območje in varovalni pas. Napadeno območje obsega del območja občine Ljubljana, varovalni pas pa poleg dela občine Ljubljana zajema še dele občin Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica in Ig.

Letake so zdaj dobila gospodinjstva na Viču, v Trnovem, Mirju in Rožni dolini, ki so del razmejenega območja in kjer je verjetnost pojava hrošča večja. Poslanih je bilo okoli 16.000 letakov. Dva tisoč letakov pa so prejela tudi gospodinjstva na območju občine Lukovica, kjer je bilo razmejeno območje vzpostavljeno v začetku julija.

»Ozaveščanje javnosti o japonskem hrošču je ključno za zgodnje odkrivanje, preprečevanje širjenja in omejevanje škode, ki jo povzroča v kmetijstvu, na vrtovih in v naravnem okolju. Prebivalce pozivamo, naj bodo pozorni in da o prisotnosti  japonskega hrošča obvestijo strokovne službe ali neposredno upravo za varno hrano.«

Velika škoda

Japonski hrošč je vsejeda vrsta, hrani se na več kot 300 vrstah rastlin, med njimi so številne pomembne kmetijske rastline (jablana, vinska trta, vrtnice, koruza, soja, krompir, robide itd.) in okrasne rastline. Japonski hrošč je bil pri nas prvič opažen v juliju 2024 na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje.

Zaradi širokega spektra gostiteljskih rastlin ter odsotnosti naravnih sovražnikov v Evropski uniji, in s tem tudi v Sloveniji, se ob neizvajanju zatiranja populacija japonskega hrošča lahko zelo hitro namnoži in povzroči veliko škodo na kmetijskih površinah, pojasnjujejo na upravi za varno hrano.

Nerodni letalec, ki se pogosto zaletava v ovire, izvira iz severovzhodne Azije, od koder je bil zanesen v Ameriko in Evropo prek tovornjakov, osebnih avtomobilov, vlakov ali letal se prenaša kot slepi potnik na druga območja. Ko se vozilo ustavi, hrošči izletijo in poiščejo gostiteljske rastline v bližini. Posamezne hrošče so že večkrat našli v feromonskih pasteh tudi drugod po Italiji, v Švici in Nemčiji.

Japonskega hrošča pa seveda ne smemo zamenjati z domorodnimi vrstami hroščev. Majski hrošč ima rebraste rjave pokrovke in na bočni strani zadka bele trikotne pege. Junijski hrošči – umazano rumeno rjave barve so, z dolgimi dlakami – letajo od aprila do sredine junija, vrh rojenja je v maju. Vrtni listni hrošč, ki pri nas velja za eno izmed najpogostnejših vrst hroščev, pa je najbolj podoben japonskemu, a ju najenostavneje razlikujemo po tem, da vrtni listni hrošč nima šopov dlačic.