Kri

V tem tednu zaznamujemo slovenski in svetovni dan krvodajalstva ter 70 let prostovoljnega in organiziranega krvodajalstva pri nas.

Od darovanja krvi je odvisno nemoteno delovanje zdravstva in zdravljenje bolnikov, plemenitost te dejavnosti pri Slovencih pa žlahtní še dejstvo, da krvodajalci darujejo kri prostovoljno in od tega nimajo nobene finančne koristi.

Beseda kri je zelo arhaična, skupna vsem slovanskim jezikom in ima praindoevropski izvor, s prvotnim pomenom 'zgoščena kri, krvavo meso'. V osnovnem pomenu 'rdeča tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali' je v zapisih kry, krij (v preteklosti se je sklanjala rod. kriji ali krivi) izpričana v večini najstarejših slovenskih knjig 16. stoletja in evidentirana v vseh slovenskih slovarjih do sodobnosti.

Pestrost izraz kaže tudi v slovenskih narečjih, v katerih so znane štiri oblike: kri, krv (krf), kriv in krij. Da je ena od temeljnih besed, dokazuje ogromno število frazeoloških, stalnih in terminoloških besednih zvez. Tako frazemi s sestavino kri označujejo človekov značaj in temperament, kot biti vroče, hladne, hude krvi, v medsebojnih stikih izraža čustvena stanja: kri mu je planila v glavo, kri je zledenela v žilah, ohranil je mirno kri, čeprav mu je sorodnik pil kri, saj je vedel, da kri ni voda.

Zgodovina človeštva je napisana s krvjo, v vojnah je kri tekla v potokih, mnogi so si umazali roke s krvjo, se borili do zadnje kaplje krvi. A čeprav smo, kot kaže zgodovina, vse preveč nagnjeni k temu, da nam kri zavre, pa prav krvodajalci kažejo na drugo plat človeške narave in dokazujejo, da za pravo plemenitost ni treba, da se ti po žilah pretaka modra kri.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Andreja Legan Ravnikar.