Mêdved
Beseda medved v slovenščini in mnogih drugih slovanskih jezikih izvira iz stare praslovanske besede, ki je prvotno pomenila '*ki jé med, medojed'. Čeprav je beseda medved nastala že pred mnogimi stoletji, se je predstava o medvedovi sladkosnednosti ohranila vse do danes.
Kakšni so medvedki, očka,/so res sladkosnedi?/No, povejte, dragi očka,/kakšni so medvedki? (S. Kosovel)
Naše predstave o tem, kakšni so medvedi, se zrcalijo tudi v jeziku. Nekdo je lahko kosmat kot medved, kar je povezano z medvedovim gostim kožuhom. Zato ni nič nenavadnega, da se medvedu včasih reče tudi kosmatinec. Poleg tega si lahko tudi močan kot medved. Človekovo dojemanje medveda kot prijaznega silaka se odseva v tretjem pomenu besede medved v SSKJ2: 'močan, okoren, navadno dobrodušen človek'. Lahko pa si zaščiten kot medved, kar pomeni 'zelo zaščiten, privilegiran'. Prav zakonska zaščitenost medvedov vedno znova vzbuja polemike o človekovih posegih v regulacijo populacije medvedov.
Medved in človek že dolgo skupaj hodita po svetu; človek je medvedu posvetil dve ozvezdji: Veliki in Mali medved. Drugo vsebuje Severnico – zvezdo, ki že stoletja pomaga človeku poiskati pravo smer. Upajmo, da bomo tudi tokrat našli pravo smer, ki bo vodila k varnemu soobstoju ljudi in medvedov.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).
