Namigi prireditev: We Love Mozart, Jazz Ladies in Tea Curk Sorta

Sreda, 15. julija

GLASBA
 

We Love Mozart

Kongresni trg, Ljubljana, ob 21. uri

V letu, posvečenem Beethovnu, bo prefinjena in elegantna Mozartova glasba dobrodošla koncertna popestritev. Kaj pa je tisto, kar dela Mozarta tako velikega? »Življenjskost njegove glasbe ga dviga nad vse; njegova široka paleta govorice, univerzalnost, humor, igrivost, včasih otročja naivnost, pomešana z globoko in široko duhovnostjo, kot bi bil bradati sivi modrec z mladostnim duhom …« je zapisal Mate Bekavac, ki se izvajanju njegove glasbe posveča od 13. leta. Slovenski klarinetist, dirigent, umetniški vodja in skladatelj, mednarodno priznan koncertant, znan kot Paganini klarineta, je študiral v Gradcu pri Beli Kovacsu in pri rosnih 18. letih magistriral na Mozarteumu v Salzburgu.

Pogosto se na koncertnih odrih pojavlja z najznamenitejšo slovensko flavtistko Ireno Grafenauer, prejemnico Prešernove nagrade za življenjsko delo v 2005, ki kot solistka nastopa z najboljšimi orkestri in dirigenti današnjega časa.



GLASBA
 

Jazz Ladies

Cankarjev dom, Klub CD, Ljubljana, ob 21. uri



V okviru prireditev Mala terasa sredi Ljubljane bo tokrat nastopila zasedba Jazz Ladies. Občinstvo osvajajo s svojimi izvedbami in priredbami glasbe iz šestdesetih, sedemdesetih let pa vse do danes. Igrajo jazzovske standarde, v njihovem repertoarju pa so tudi skladbe latinskoameriškega izvora in pesmi slovenske popevke. Akademsko izobražene, izkušene in edinstvene glasbenice s svojim muziciranjem navdušujejo polnoštevilno občinstvo na gala večerih, prireditvah in festivalih po Sloveniji in tujini, klubske poslušalce pa s pristnim, igrivim in bleščečim nastopom nostalgično popeljejo v obdobje zakajenih lokalov ameriške jazzovske scene.

Jazz Ladies so: Natalija Tumpej (glas), Taja Božič (klavir), Nina Merkoci (saksofon), Petra Trobec (kontrabas) in Nina Korošak Serčič (bobni).



RAZSTAVA
 

Tea Curk Sorta: Prisotnost telesa

Galerija Veselov vrt, Ljubljana, ob 20. uri



V kiparskih delih akademske kiparke Tee Curk Sorta črta postane kiparski element, ki se nenehno ponavlja, stopnjuje v najraznovrstnejših oblikah, ki kot prostorska risba ali »kiparski« grafični element gradi skulpture oziroma oblikuje prosojne kiparske artefakte, ki celo nihajo v postavitvenih prostorih in kiparka jih gradi z veliko pazljivostjo do postavitve skulptur.

Razvija se vzajemnost plastičnega sporočila – telesnosti skulpture in vsebine kot situacije, v kateri se določeno kiparsko delo (v tem primeru predvsem telo) – v dani postavitvi nahaja. In ko njena kiparska dela zaživijo v prostoru, se nekako zavemo, da je skulptura ne samo zunanja forma, torej oblika, temveč notranja struktura ali substanca.