Peleti, drva in kalorifer v naših nakupovalnih košaricah
Če smo bili še nedavno navajeni dolgih vrst pred bencinskimi črpalkami ob vsaki napovedi podražitve pogonskega goriva, se je zdaj to razširilo na tako rekoč vse energente in ogrevalna telesa. Pričakovanje dolge hladne zime ob zaostrenih razmerah v svetu je tako vplivalo tudi na vsebino naših nakupovalnih košaric, v katere smo očitno dodali pelete, drva in vsaj en kalorifer.
A če smo natančni, tudi trgovci nas vabijo z obiljem ogrevalnih naprav: plinske peči, oljni radiatorji, električni radiatorji, panelni grelci, pametni grelniki, halogenske peči, infrapeči ... »Bodite pripravljeni na mrzle zimske dni,« je samo eden od jesenskih oglasov podjetja, ki ponuja izdelke za urejanje in prenovo doma.
V Bauhausu v Ljubljani, na oddelku, kjer prodajajo kaminske peči, so imeli v mrzlih septembrskih dneh, ko je prišla ohladitev, pravo norijo. Prihajali so ljudje, ki imajo doma drva, pa tudi centralno ogrevanje na plin, in so se hoteli pripraviti. Kot pojasnjujejo v trgovini, pravzaprav zalog ni veliko, kdaj dobijo naročeno blago, pa ne vedo. Ker gre za sekundaren način ogrevanja in ker se je vreme otoplilo, se je nakup umiril. In vendarle imajo čakalne vrste, problemi z dobavo so namreč veliki, pravijo.
Ljudi so zanimali predvsem izdelki srednjega višjega razreda, a kakšne bodo cene, ki bodo prišle z novimi pošiljkami, se še ne ve. Tudi v Obijevi poslovalnici v Mariboru največ povprašujejo po kaminskih pečeh, pri drveh in peletih pa kupci čakajo na nižanje cene, ki je zdaj (povsod) vsaj za petdeset odstotkov višja kot običajno. Sicer pravijo, da je nakup kaloriferjev in manjših grelnih teles, ki stanejo nekaj deset evrov, vsako leto približno enak, tokrat pa ljudje bolj povprašujejo pa panelnih grelnikih, ki so sicer dražji (okoli 150 evrov), a zato manj potratni z energijo. Torej vsaj malo varčni.
V Merkurju na Viču v Ljubljani so zaznali povpraševanje že poleti, in sicer za vsa grelna telesa, prav tako za drva in pelete. Vsi kupci so prišli z istim vprašanjem in zaradi istega vzroka: »Ne vemo, kakšne bodo cene elektrike in plina, kaj lahko za vsak primer naredimo?« V Mercatorju Tehniki opažajo povečano povpraševanje predvsem po pečeh na trdno gorivo. Ker so to glede na razmere pričakovali, so se pravočasno pripravili in se s temi izdelki dobro založili, tako da je kupcem na voljo raznovrstna ponudba. »Povpraševanje je razpršeno po vseh cenovnih segmentih, kupci večinoma prisegajo na bolj kakovostne peči, ki so nekoliko dražje, nekaj pa je tudi zanimanja za osnovne izdelke v razredu od 250 do 500 evrov, po katerih v preteklih letih ni bilo toliko povpraševanja. Ker smo tudi to pred začetkom sezone predvideli, imamo na zalogi dober izbor omenjenih peči,« pravijo v Mercatorju.
Beseda leta
Peleti so beseda leta, bi lahko sklepali iz ugotovitev na portalu Bolha.com. Pri tej kategoriji so namreč letos v primerjavi z lani zaznali za skoraj 75 odstotkov večji obisk, sledijo drva, po katerih je bilo povpraševanje za 40 odstotkov večje, in peči na drva s približno 15-odstotnim povečanjem. Povpraševanju sledijo tudi cene; na bolha.com je bila povprečna cena peletov v tretjem kvartalu letošnjega leta okoli 440 evrov za tono, kar je dvesto evrov več kot lani v tem obdobju. Povprečna cena za bukova drva v letošnjem tretjem kvartalu je bila 82 evrov na kubični meter, v lanskem pa 62.
Cene po vsej Sloveniji so približno enake, so odgovorili na portalu Bolha.com, najbolj izrazito se je povprečna cena peletov v primerjavi z letom 2021 dvignila avgusta, septembra in oktobra, podobno je pri drveh. »Če primerjamo tretji kvartal letos in lani, je razlika v povprečni ceni peletov 205 evrov za tono, bukovih drv pa 20 evrov za kubični meter,« so zapisali. Povečano povpraševanje sicer zaznavajo v celotni podkategoriji Ogrevanje in klimatizacija. Pri ogrevalnih telesih, ki sodijo vanjo, je obisk za petino večji kot lani v enakem obdobju; največji porast je pri sončnih kolektorjih, vsaj 35-odstoten, v razdelku Kamini, peči in infrardeče ogrevanje je obisk za 21 odstotkov večji, pri radiatorjih in kaloriferjih pa za 15 odstotkov.
Na Petrolu prav tako v zadnjih mesecih zaznavajo povečano povpraševanje po tako rekoč vseh ogrevalnih telesih in sredstvih za kurjavo, največje je tudi po njihovih podatkih po peletih in drugi biomasi. Podobno opažajo v segmentu toplotnih črpalk in sončnih elektrarn; pri drugih govorijo celo o 300-odstotni rasti. Sledenje povpraševanju je izziv, priznavajo, zlasti pri sončnih panelih in toplotnih črpalkah, a ga za zdaj po njihovih besedah obvladujejo.
Zaloge peletov so si sicer, kot so dodali, zagotovili že v mesecih, ko je bilo povpraševanje majhno. »Po trenutnih ocenah je zalog dovolj, kljub temu pa na trgu aktivno iščemo nove vire. Potencialne težave lahko predstavljajo omejitve, ki jih postavljajo države izvoznice, ki želijo zaščititi domači trg, in špekulacije dobaviteljev.«
Sicer pa pravijo, da na trgu pravzaprav ni nič novega. Ob napovedi podražitve energenta potrošniki krepijo svoje zaloge oziroma spremenijo običajne navade za oskrbo, nekateri tudi z alternativnimi viri.
Aleksander Mervar, direktor Elesa in poznavalec dogajanja v energetiki, je na nedavni Delovi energetski konferenci posvaril pred množično uporabo električnih grelnih naprav.
Kaj se lahko zgodi, če se bodo ljudje množično odločali za tovrstno ogrevanje?
Elektrodistribucijsko omrežje se načrtuje in gradi z upoštevanjem faktorjev istočasnosti. Operater distribucijskega omrežja pričakuje, da ne bodo vsi uporabniki omrežja naenkrat izkoristili vse delovne moči. Z začetkom množičnega priključevanja toplotnih črpalk pri gospodinjskih odjemalcih, ki so v veliki večini še vedno tipa zrak-voda (z ohlajevanjem zunanjega zraka ogrevamo vodo za ogrevanje), pa se je to začelo spreminjati. Toda trenutna situacija je še bolj alarmantna.
Zakaj?
Zaradi težav z energenti ljudje trenutno množično kupujejo IR-panele in električne radiatorje ter kaloriferje za ogrevanje prostorov. Te naprave imajo grelno število 1 ali še manj. To pomeni, da je za vsako kilovatno uro toplote potrebno natančno toliko ali še več kilovatnih ur električne energije. Kar pa lahko hitro vodi v izpade napajanja. Prva težava, ki se utegne pojaviti, je dovoljena moč odjema na prevzemno-predajnem mestu. Če je izklop čezmernega odjema narejen na števcu električne energije, si ga lahko uporabnik omrežja po eni minuti vključi nazaj sam. Če pa je izklop narejen s taljivo varovalko (glavna varovalka), kakor je še vedno v veliki večini primerov, je treba za zamenjavo varovalke poklicati distributerja, počakati na njegov prihod in zamenjavo tudi plačati. Druga težava je preobremenitev srednje- oziroma nizkonapetostnega transformatorja in nizkonapetostnega omrežja, ki so prav tako varovani z varovalkami in načrtovani s prej omenjenimi faktorji istočasnosti. Če večje število uporabnikov omrežja, ki jih napaja določen transformator, naenkrat začne uporabljati električno ogrevanje z grelnim številom 1 namesto druge vrste primarnega vira ogrevanja, ki so ga imeli prej, se lahko ti elementi omrežja kaj hitro preobremenijo in pride do izklopa posameznega nizkonapetostnega voda ali celo vseh uporabnikov omrežja, ki jih napaja transformator. Seveda pa so tovrstne naprave tudi z vidika ekonomike obratovanja manj učinkovite in bodo precej povečale račun za električno energijo.
Bi bile lahko rešitev redukcije električne energije za gospodinjske odjemalce?
To bi bilo še huje. V tem primeru bi se po vrnitvi napajanja poleg vseh ogrevalnih teles v objektih vključili tudi vsi hladilniki in zamrzovalne skrinje, ker so bili daljši čas brez napajanja, ljudje pa bi verjetno želeli nadoknaditi tudi druge aktivnosti, ki jih niso mogli opravljati med redukcijo in so vezane na uporabo električne energije. Tako bi bila poraba električne energije dalj časa po ponovni vzpostavitvi napajanja velika, s čimer bi se še povečala možnost preobremenitev in neželenih izpadov napajanja.
Kako naj se torej ljudje ogrevajo? Kaj svetujete?
Ohranijo naj dosedanje vire ogrevanja, kajti ukrepi, ki se sprejemajo na ravni EU in Slovenije, gredo v smer zaščite gospodinjskega odjema in s tem povezanega zamejevanja prodajnih cen energentov. Zato stroški ogrevanja ne glede na način ogrevanja posameznega gospodinjstva ne bi smeli preveč obremeniti.
Kakšna je poraba elektrike pri ogrevanju s kaloriferjem za povprečno štiričlansko družino v dvosobnem stanovanju? In za koliko se jim lahko poveča račun za elektriko?
Električni kaloriferji niso priporočljivi za osnovno ogrevanje bivalnih prostorov. Primerni so kot vir dodatnega ogrevanja v prehodnem obdobju. Priključna moč prenosnih kaloriferjev se giba od 1000 do 2000 vatov, kar pri zmerni dnevni uporabi pomeni od 3 do 5 evrov na dan na kalorifer pri trenutni zamejeni ceni, kar bi na mesečni ravni zneslo od 90 do 150 evrov.
M. Pu.
