Poznate slovensko kokoš, ki ji grozi izumrtje?
Avtohtone domače pasme predstavljajo našo kulturno dediščino. Njihov pomen ima tudi večje razsežnosti. »Raznovrstnost živalskih genskih virov znotraj vrst in pasem je pomembna za kmetijstvo,« poudarja Danijela Bojkovski, vodja javne službe nalog genetske banke v živinoreji, in ob tem dodaja, da ima poleg socialnoekonomskega vidika reja avtohtonih pasem tudi širšo družbeno pomembnost. »Reje avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali so vir številnih ekosistemskih storitev, mnoge od njih imajo status javnih dobrin (biotska raznovrstnost, kulturno izročilo, kulturna krajina, prehranska varnost itd.). Morebitno zmanjševanje ali opuščanje reje avtohtonih pasem bi povzročilo predvsem ekonomsko škodo rejcem, za družbo pa izgubo biotske raznovrstnosti, kulturnega spomenika, izročila, kulturne krajine in prehranske varnosti.«
Avtohtone pasme so tudi naložba za prihodnost, še dodaja, saj nosijo neprecenljiv genski zapis predvsem za lastnosti, ki jih povezujemo z odpornostjo in prilagojenostjo na specifična okolja, in te bodo v času klimatskih sprememb, s katerimi se spoprijemajo, še kako pomembne.
Z avtohtonimi pasmami se kmetijstvo vrača k tradiciji
Še en zelo pomemben vidik, ki ga prinaša reja avtohtonih pasem, je vračanje k tradicionalnim načinom reje. To pomeni odmik od industrijske in uporabo veščin, ki so jih v kmetijstvo vpeljali že naši predniki. »S svojo pestrostjo izdelkov in visokokakovostnimi izdelki imajo pomembno mesto v kulinariki in turizmu ter pripomorejo k celostni podobi slovenske kulturne identitete,« poudarja Danijela Bojkovski.
Vedno več kmetij se danes zaveda pomena tradicionalne reje, saj v svoje črede vedno pogosteje vključujejo tudi avtohtone slovenske pasme, kar se je hitro izkazalo za velik uspeh. Zlasti z vidika kakovosti izdelkov, ki so bolj okusni. In prav ti novi-stari okusi nas vračajo v preteklost in v obdobje, ko industrializacija še ni imela vpliva na slovensko kmetijstvo.
»Kmetije, ki redijo avtohtone pasme domačih živali, so v primerjavi z drugimi kmetijami razmeroma majhne. Najpomembnejši motivi, zaradi katerih se rejci odločajo za rejo avtohtonih pasem domačih živali, so kakovost proizvodov, temu sledijo odpornost in prilagodljivost pasme ter ohranjanje tradicije,« še doda. Prav zaradi tega te pasme pogosto najdemo na ekoloških kmetijah, zavarovanih območjih ter območjih s težkimi razmerami za pridelavo. »Kot najpomembnejše koristi avtohtone pasme rejci navajajo preprečevanje zaraščanja, tradicionalnost proizvodov, ohranjanje kulturne krajine in vir genetskega materiala.«
Spoznajte slovenske avtohtone pasme
V Sloveniji imamo 14 avtohtonih pasem, ki jih uporabljamo za kmetijstvo in prehrano, med katerimi so tri ogrožene: cikasto govedo, štajerska kokoš in krškopoljski prašič. Za ogroženost te vrste je kriva predvsem hitra industrializacija po letu 1945, ki je spodbujala intenzivno kmetijstvo ter z njim uvajanje ozko specializiranih pasem in predvsem produktivnejših pasem, razloži Bojkovska. To pomeni, da so iskali pasme, ki so lahko zadostile večjim potrebam po hrani, zato so začeli križati pasme s tujerodnimi pasmami, avtohtone pasme pa so počasi izumirale.
Na globalni ravni je ogroženih 17 % vseh pasem domačih živali. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je od 7.745 avtohtonih pasem domačih živali 594 že izumrlo, dodatnih 26 % pa je tik pred izumrtjem.
»Ne samo da imamo kmetije, ki v svoje črede vključujejo slovenske avtohtone pasme domačih živali, ampak imamo veliko kmetij, kjer so te redili tudi njihovi predniki. Rejcem, ki se niso ozirali na tedanje politične in strokovne odločitve, se imamo danes zahvaliti, da nismo izgubili še veliko več pasem, ki jih lahko dandanes ponosno pokažemo tudi našim potomcem.« (Danijela Bojkovski)
Spoznajte rjavo kokoš
Tudi štajerska kokoš oziroma rjava kokoš spada med ogrožene vrste avtohtonih domačih pasem.
Kakšno je njeno poreklo? Z neprekinjenimi rejskimi in selekcijskimi opravili so tako v preteklih desetletjih razvili različne tradicionalne pasme kokoši lahkega (nesnega) tipa, in sicer slovensko grahasto kokoš, slovensko srebrno kokoš in slovensko rjavo kokoš ter slovensko pozno operjeno kokoš, kot edino tradicionalno pasmo kokoši težkega (mesnega) tipa.
Prelux rjavo nesnico dobijo z načrtnim križanjem kokoši pasme slovenska srebrna kokoš in petelinov pasme slovenska rjava kokoš. Kokoši so nekoliko lažje in po proizvodnih rezultatih primerljive z rezultati rjavih nesnic tujih selekcijskih hiš.
Tudi Mercator ima posluh za avtohtone domače pasme
V podjetju Mercator čutijo dolžnost, da izpostavijo pomen pridelave avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort in živalskih pasem ter njihovega ohranjanja kot del kulturne dediščine in pomemben prispevek k večji biotski raznovrstnosti na slovenskem podeželju.
Ponosni so na raznovrstno ponudbo lokalnih izdelkov, ki jo na naših policah zasledite pod oznako Radi imamo domače s prepoznavnim rdečim srčkom, ter na sodelovanje z več kot 160 lokalnimi dobavitelji in 20 kmetijskimi zadrugami. Pri umeščanju domačih izdelkov v ponudbo posamezne trgovine sledijo načelu lokalnosti. V okviru lokalne ponudbe tako zdaj na njihovih policah najdete tudi izdelke iz avtohtonih in tradicionalnih sort in pasem s prepoznavno oznako Od nekdaj naše s tradicijo.
Odkrijte okuse naših prednikov
Pričarajte si okuse domačnosti, posegajte po izdelkih slovenskega porekla in podprite naše kmetovalce. Prav potrošniki lahko s svojo ozaveščenostjo in željo po bolj kakovostnem prehranjevanju naredimo največ, da spodbudimo rejo avtohtonih domačih pasem in tako oživimo tisto avtentičnost, ki smo jo z divjo industrializacijo skoraj izgubili.
Naročnik oglasne vsebine je Mercator
