Pri nas zaznali že 35 vrst, a našteli jih bomo še več
Letošnja sezona se ne razlikuje od prejšnjih in tudi ne napoveduje, kakšni bodo prihodnji meseci.
Odpri galerijo
Zjutraj in zvečer, ko so komarji najbolj aktivni, nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi, repelente pa uporabljajmo po navodilih proizvajalca. Ti so varni tudi za otroke, starejše od dveh mesecev, nosečnice in doječe matere, pravijo na NIJZ. Foto Matej Družnik
Vtis je takšen kot marsikatero leto prej: proti večeru napadajo množice komarjev. Toda kot pravi dr. Katja Kalan, ki je v doktorski nalogi raziskovala možnosti širjenja invazivnega tigrastega komarja pri nas, ni letošnja sezona nič drugačna od prejšnjih in tudi ni nujno, da bo tako celo poletje. Zdaj je mogoče z gotovostjo reči le, da obilico komarjev lahko pričakujemo, če se bo nadaljevalo deževno in toplo vreme, saj so takšne razmere zelo ugodne za njihovo razmnoževanje. A za to, da bi jih bilo v okolici našega doma čim manj, lahko marsikaj storimo tudi sami.
Raziskovalka z oddelka za biodiverziteto na primorski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije sodeluje v triletnem projektu, namenjenem uvedbi monitoringa prenašalcev vektorskih bolezni v Sloveniji, v katerem bodo skušali ugotoviti, koliko vrst komarjev in peščenih muh, ki so morebitni prenašalci bolezni, je pri nas, kje živijo in katere patogene organizme prenašajo. Po večletnem opozarjanju, da bi bila takšna raziskava nujna, so jo lani spomladi le zagnali, končali pa jo bodo prihodnje leto, zato so ugotovitve raziskovalcev za zdaj samo delne.
»Doslej smo v Sloveniji zaznali približno 35 vrst komarjev, a pričakujemo, da jih bomo našteli še več. Med njimi so tri invazivne vrste, po izvoru iz Azije, tigrasti, japonski in korejski, ki so v naše kraje prišli s transportom, od teh pa je najbolj razširjen japonski, ki je k nam najverjetneje prišel iz Nemčije. Prav tako še ne moremo sklepati, populacije katerih vrst so največje, saj se njihovo število razlikuje od vrste do vrste tudi zaradi različne dinamike razmnoževanja. Največ ličink se v tem času razvije na poplavnih območjih in ob rekah z višjim vodostajem oziroma na poplavnih ravnicah, kamor med drugim spadajo Ljubljansko barje, okolica Ljubljane in presihajoča jezera,« je povedala.
Namen raziskave, v kateri bodo na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo pri ljubljanski medicinski fakulteti ugotavljali tudi, katere povzročitelje bolezni te žuželke prenašajo, je pripravljenost na morebitne izbruhe bolezni. »Če bi se to zgodilo, bomo vedeli, katere vrste prenašajo te bolezni in kje živijo, kar bo pomagalo pri sprejemanju ukrepov,« je še pojasnila sogovornica.
Pred dvema letoma so strokovnjaki z različnih področij pod okriljem inštituta za javno zdravje zasnovali načrt pripravljenosti na pojav virusa zahodnega Nila, ki se na človeka prenaša večinoma s pikom okuženega komarja, tudi domačega navadnega komarja (iz rodu Culex), prav tako se lahko prenaša prek krvne transfuzije in komponent krvi ter darovanih organov, zato je tu potrebna previdnost, ki so ji v načrtu namenili precej pozornosti.
Velika večina okuženih s tem virusom ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake, podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost (vročica zahodnega Nila), približno eden od 150 pa razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema, najpogosteje kot meningitis ali encefalitis, oziroma znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.
Prvi primer akutne okužbe s tem virusom smo v Sloveniji potrdili avgusta 2013, leta 2018 pa so v različnih statističnih regijah potrdili štiri akutne avtohtone nevroinvazivne oblike okužbe; to leto je bila prvič dokazana prisotnost virusa v komarjih pri nas (in dotlej v vseh sosednjih državah), že pred tem so jo potrdili pri prostoživečih pticah, domačih fazanih in konjih. Po podatkih tudi iz sosednjih držav se je virus najverjetneje pri nas pojavil že prej, a ga nismo zaznali.
Kot pravi infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, bi komarji v Sloveniji lahko prenašali tudi virus zika in čikungunjo, če bi prišlo do vnosa v državo. »Prav tako prenašajo pasjo srčno glisto (Dirofilaria immitis), ki praviloma za človeka ni patogena, čeprav v redkih primerih lahko povzroča težave v obliki vozličev v notranjih organih ali v koži. Razen virusa zahodnega Nila pri nas ni avtohtonih problemov s pojavljanjem okužb, ki jih prenašajo komarji, kar pa bi se lahko spremenilo, če bi se nadaljevale neugodne podnebne spremembe. V nekaterih sredozemskih državah že imajo avtohtono dengo. Od zgoraj navedenih bolezni smo v Sloveniji obravnavali le posamezne in uvožene primere denge, malarije in čikungunje, vendar v zadnjem letu ne, saj ljudje niso potovali. Letos smo obravnavali tri primere malarije, pri otroku in dveh odraslih,« je povzela zdravnica.
Med nasveti je strnila, da naj se tisti, ki potujejo v endemična območja, tam držijo navodil za uporabo repelentov in mrež ter preventivnih priporočil proti malariji.
Kaj pa doma? Tako slovenska kot tuja stroka zagovarja stališče, da povečano število komarjev ne upravičuje rabe biocidnih sredstev z namenom, da bi njihovo število zmanjšali. Ta se priporoča le v primeru tveganja za javno zdravje, se pravi ob pojavu bolezni, ki jih posredno povzročajo komarji. Tudi v načrtu pripravljenosti na pojav virusa zahodnega Nila je zapisano, da je uporaba insekticidov v javnozdravstvene namene upravičena šele, ko so izpolnjena določena merila. Starejši insekticidi, kot so nikotin, arzen, baker, petrolej in cianidi, so namreč sistemsko toksični za ljudi. Novejši insekticidi so precej bolj specifično toksični in delujejo na živčni sistem žuželk, a vse kemične snovi ostanejo v okolju.
Nadzor populacije komarjev mora biti celosten in trajnosten, zato je smiselno preventivno poskrbeti predvsem za zmanjšanje števila habitatov, primernih za odlaganje komarjevih jajčec, kar pa je predvsem stoječa voda v najrazličnejših predmetih, od cvetličnih lončkov do dogorelih sveč na pokopališču.
Za to si prizadevajo tudi občinske uprave. Na ljubljanski občini, denimo, zadnja štiri leta s kampanjo Rokavice gor! ozaveščajo prebivalce in izvajajo različne aktivnosti. Ker so vrtički pogosto vir razmnoževanja komarjev, izobražujejo najemnike vrtičkov v lasti MOL, pisno gradivo je dostopno tudi na vseh četrtnih skupnostih. V sodelovanju z društvom Smetumet so pripravili načrt za pasti za tigraste komarje in repelente proti njim, ki jih lahko ljudje izdelajo sami, ter posneli video, dostopen je kanalu MOL na youtubu. Občanom med drugim delijo sadike zelišč, ki odganjajo tigraste komarje, prav tako v sodelovanju s prirodoslovnim muzejem pripravljajo letake z navodili za preprečevanje širjenja tigrastega komarja na pokopališčih.
Tudi komunalna podjetja vseh štirih občin v slovenski Istri, Kopra, Izole, Pirana in Ankarana, so se lani lotila skupne akcije proti tigrastim komarjem. Pred začetkom poletja so začeli vnašati aquatain, sredstvo na osnovi silikona, ki deluje fizikalno-mehansko ter na vodni površini ustvari tanek silikonski film, ki preprečuje razvoj komarjevih ličink in bub, poleg tega so izdali zgibanko Ustavimo razvoj tigrastih komarjev, s katero občane pozivajo k odgovornemu ravnanju za preprečitev razmnoževanja te invazivne vrste. Obalne občine so preventivno akcijo ponovile tudi letos. Sicer pa komar za razvoj od jajčeca do odraslega primerka potrebuje od enega do nekaj tednov, odvisno od razmer.
Število komarjev in pikov lahko zmanjšamo že s preventivnimi ukrepi. Odstranjujmo stoječo vodo v okolici bivališč in na vrtovih, nabere se na primer v vedrih, odprtih plastenkah, avtomobilskih pnevmatikah, vazah in (napihljivih) igračah, tudi odpadke odlagajmo tako, da se v njih ne nabira voda, redno vzdržujmo bazene, okrasna jezera in vodnjake ter urejajmo zelene površine. Kjer je mogoče, na okna namestimo mrežo proti komarjem. Nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi, ki pokrijejo čim večji del telesa, zlasti zjutraj in pozno popoldan in zvečer, ko so komarji najbolj aktivni; navadni komar je aktiven ponoči, tigrasti pa podnevi.
Pri uporabi repelentov dosledno upoštevajmo navodila proizvajalca in jih nanašajmo na izpostavljene dele kože in na oblačila, nikoli pa na oči, v usta, ušesa, na rane ali vneto kožo, opominjajo na NIJZ in dodajajo, da je večina repelentov varnih tudi za otroke, starejše od dveh mesecev, nosečnice in doječe matere. Nanesimo jih tudi po morebitnem nanosu zaščitnega sredstva za sončenje ali drugega kozmetičnega pripravka. Med stranskimi učinki uporabe repelentov pa omenjajo zlasti draženje kože in morebitne alergije.
Raziskovalka z oddelka za biodiverziteto na primorski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije sodeluje v triletnem projektu, namenjenem uvedbi monitoringa prenašalcev vektorskih bolezni v Sloveniji, v katerem bodo skušali ugotoviti, koliko vrst komarjev in peščenih muh, ki so morebitni prenašalci bolezni, je pri nas, kje živijo in katere patogene organizme prenašajo. Po večletnem opozarjanju, da bi bila takšna raziskava nujna, so jo lani spomladi le zagnali, končali pa jo bodo prihodnje leto, zato so ugotovitve raziskovalcev za zdaj samo delne.
»Doslej smo v Sloveniji zaznali približno 35 vrst komarjev, a pričakujemo, da jih bomo našteli še več. Med njimi so tri invazivne vrste, po izvoru iz Azije, tigrasti, japonski in korejski, ki so v naše kraje prišli s transportom, od teh pa je najbolj razširjen japonski, ki je k nam najverjetneje prišel iz Nemčije. Prav tako še ne moremo sklepati, populacije katerih vrst so največje, saj se njihovo število razlikuje od vrste do vrste tudi zaradi različne dinamike razmnoževanja. Največ ličink se v tem času razvije na poplavnih območjih in ob rekah z višjim vodostajem oziroma na poplavnih ravnicah, kamor med drugim spadajo Ljubljansko barje, okolica Ljubljane in presihajoča jezera,« je povedala.
Namen raziskave, v kateri bodo na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo pri ljubljanski medicinski fakulteti ugotavljali tudi, katere povzročitelje bolezni te žuželke prenašajo, je pripravljenost na morebitne izbruhe bolezni. »Če bi se to zgodilo, bomo vedeli, katere vrste prenašajo te bolezni in kje živijo, kar bo pomagalo pri sprejemanju ukrepov,« je še pojasnila sogovornica.
Predlanskim v ospredju virus zahodnega Nila
Pred dvema letoma so strokovnjaki z različnih področij pod okriljem inštituta za javno zdravje zasnovali načrt pripravljenosti na pojav virusa zahodnega Nila, ki se na človeka prenaša večinoma s pikom okuženega komarja, tudi domačega navadnega komarja (iz rodu Culex), prav tako se lahko prenaša prek krvne transfuzije in komponent krvi ter darovanih organov, zato je tu potrebna previdnost, ki so ji v načrtu namenili precej pozornosti.
Med vrstami, doslej zaznanimi v Sloveniji, so tri invazivne, po izvoru iz Azije, od teh je najbolj razširjen japonski komar, ki je k nam najverjetneje prišel iz Nemčije. Foto wikipedija
Velika večina okuženih s tem virusom ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake, podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost (vročica zahodnega Nila), približno eden od 150 pa razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema, najpogosteje kot meningitis ali encefalitis, oziroma znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.
Prvi primer akutne okužbe s tem virusom smo v Sloveniji potrdili avgusta 2013, leta 2018 pa so v različnih statističnih regijah potrdili štiri akutne avtohtone nevroinvazivne oblike okužbe; to leto je bila prvič dokazana prisotnost virusa v komarjih pri nas (in dotlej v vseh sosednjih državah), že pred tem so jo potrdili pri prostoživečih pticah, domačih fazanih in konjih. Po podatkih tudi iz sosednjih držav se je virus najverjetneje pri nas pojavil že prej, a ga nismo zaznali.
Kot pravi infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, bi komarji v Sloveniji lahko prenašali tudi virus zika in čikungunjo, če bi prišlo do vnosa v državo. »Prav tako prenašajo pasjo srčno glisto (Dirofilaria immitis), ki praviloma za človeka ni patogena, čeprav v redkih primerih lahko povzroča težave v obliki vozličev v notranjih organih ali v koži. Razen virusa zahodnega Nila pri nas ni avtohtonih problemov s pojavljanjem okužb, ki jih prenašajo komarji, kar pa bi se lahko spremenilo, če bi se nadaljevale neugodne podnebne spremembe. V nekaterih sredozemskih državah že imajo avtohtono dengo. Od zgoraj navedenih bolezni smo v Sloveniji obravnavali le posamezne in uvožene primere denge, malarije in čikungunje, vendar v zadnjem letu ne, saj ljudje niso potovali. Letos smo obravnavali tri primere malarije, pri otroku in dveh odraslih,« je povzela zdravnica.
Med nasveti je strnila, da naj se tisti, ki potujejo v endemična območja, tam držijo navodil za uporabo repelentov in mrež ter preventivnih priporočil proti malariji.
Ozaveščajo tudi občine
Kaj pa doma? Tako slovenska kot tuja stroka zagovarja stališče, da povečano število komarjev ne upravičuje rabe biocidnih sredstev z namenom, da bi njihovo število zmanjšali. Ta se priporoča le v primeru tveganja za javno zdravje, se pravi ob pojavu bolezni, ki jih posredno povzročajo komarji. Tudi v načrtu pripravljenosti na pojav virusa zahodnega Nila je zapisano, da je uporaba insekticidov v javnozdravstvene namene upravičena šele, ko so izpolnjena določena merila. Starejši insekticidi, kot so nikotin, arzen, baker, petrolej in cianidi, so namreč sistemsko toksični za ljudi. Novejši insekticidi so precej bolj specifično toksični in delujejo na živčni sistem žuželk, a vse kemične snovi ostanejo v okolju.
Odstranimo stoječo vodo v okolici bivališč in na vrtovih, nabere se na primer v vedrih, odprtih plastenkah, avtomobilskih pnevmatikah, vazah in (napihljivih) igračah, prav tako odpadke odlagajmo tako, da se v njih ne nabira voda.
Foto Jure Eržen
Foto Jure Eržen
Nadzor populacije komarjev mora biti celosten in trajnosten, zato je smiselno preventivno poskrbeti predvsem za zmanjšanje števila habitatov, primernih za odlaganje komarjevih jajčec, kar pa je predvsem stoječa voda v najrazličnejših predmetih, od cvetličnih lončkov do dogorelih sveč na pokopališču.
Za to si prizadevajo tudi občinske uprave. Na ljubljanski občini, denimo, zadnja štiri leta s kampanjo Rokavice gor! ozaveščajo prebivalce in izvajajo različne aktivnosti. Ker so vrtički pogosto vir razmnoževanja komarjev, izobražujejo najemnike vrtičkov v lasti MOL, pisno gradivo je dostopno tudi na vseh četrtnih skupnostih. V sodelovanju z društvom Smetumet so pripravili načrt za pasti za tigraste komarje in repelente proti njim, ki jih lahko ljudje izdelajo sami, ter posneli video, dostopen je kanalu MOL na youtubu. Občanom med drugim delijo sadike zelišč, ki odganjajo tigraste komarje, prav tako v sodelovanju s prirodoslovnim muzejem pripravljajo letake z navodili za preprečevanje širjenja tigrastega komarja na pokopališčih.
Tudi komunalna podjetja vseh štirih občin v slovenski Istri, Kopra, Izole, Pirana in Ankarana, so se lani lotila skupne akcije proti tigrastim komarjem. Pred začetkom poletja so začeli vnašati aquatain, sredstvo na osnovi silikona, ki deluje fizikalno-mehansko ter na vodni površini ustvari tanek silikonski film, ki preprečuje razvoj komarjevih ličink in bub, poleg tega so izdali zgibanko Ustavimo razvoj tigrastih komarjev, s katero občane pozivajo k odgovornemu ravnanju za preprečitev razmnoževanja te invazivne vrste. Obalne občine so preventivno akcijo ponovile tudi letos. Sicer pa komar za razvoj od jajčeca do odraslega primerka potrebuje od enega do nekaj tednov, odvisno od razmer.
Kako zmanjšati število komarjev in njihove pike
Število komarjev in pikov lahko zmanjšamo že s preventivnimi ukrepi. Odstranjujmo stoječo vodo v okolici bivališč in na vrtovih, nabere se na primer v vedrih, odprtih plastenkah, avtomobilskih pnevmatikah, vazah in (napihljivih) igračah, tudi odpadke odlagajmo tako, da se v njih ne nabira voda, redno vzdržujmo bazene, okrasna jezera in vodnjake ter urejajmo zelene površine. Kjer je mogoče, na okna namestimo mrežo proti komarjem. Nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi, ki pokrijejo čim večji del telesa, zlasti zjutraj in pozno popoldan in zvečer, ko so komarji najbolj aktivni; navadni komar je aktiven ponoči, tigrasti pa podnevi.
Pri uporabi repelentov dosledno upoštevajmo navodila proizvajalca in jih nanašajmo na izpostavljene dele kože in na oblačila, nikoli pa na oči, v usta, ušesa, na rane ali vneto kožo, opominjajo na NIJZ in dodajajo, da je večina repelentov varnih tudi za otroke, starejše od dveh mesecev, nosečnice in doječe matere. Nanesimo jih tudi po morebitnem nanosu zaščitnega sredstva za sončenje ali drugega kozmetičnega pripravka. Med stranskimi učinki uporabe repelentov pa omenjajo zlasti draženje kože in morebitne alergije.
