Modra knjižica z naslovom Pionirka sem! Pionir sem! in ilustracijami Marjance Jemec Božič je ena od tistih, ki so jih dobili v roke številni otroci socializma. Tako kot še cela vrsta ilustracij, knjig in revij, ki so vplivale na kolektivni spomin več generacij otrok, zdaj že zdavnaj odraslih, je od sobote na ogled na razstavi Biba buba baja: ustvarjanje (za) otroka socializma v galeriji Center ilustracije na Stritarjevi ulici v Ljubljani. Razstavo (odprta bo do sredine julija) bodo v naslednjih tednih spremljali predavanja, delavnice in filmske predstave – za otroke in odrasle.

Mira Voglar: Moje knjige in pravljice so moja družina

Že besedice »biba buba baja« iz istoimenske priljubljene slikanice Mire Voglar z ilustracijami Lidije Osterc povezujejo več generacij otrok, čemur po svoje sledi tudi razstava. Ta je plod večletnega raziskovanja dr. Katje Kobolt z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, obravnava pa obdobje po drugi svetovni vojni, ko je bilo v okviru jugoslovanske emancipacijske politike veliko pozornosti namenjene razvoju otrok.

Ideja otroštva kot posebnega obdobja v življenju je pomembno vplivala na obnovo in razvoj povojne družbe, so poudarili ob razstavi. Otroci socializma so se začeli več igrati, se ukvarjati s športom, obiskovali so počitniške kolonije, začel jih je obiskovati dedek Mraz ... To »stoletje otroka«, kakor so ga poimenovali, je sovpadlo s stoletjem knjige oziroma literature, ki je spremljala mladino skozi odraščanje.

Ena najbolj prepoznavnih knjižic za otroke socializma z ilustracijami Marjance Jemec Božič FOTO: Simona Bandur

Kot še pri marsikateri družbeni vlogi, povezani s skrbjo za otroka, so se tako v književno kot ilustratorsko delo zanje v bistveno večjem številu vključile ženske. Ustvarjalnost za otroke je bila pravzaprav tista, ki je odprla vrata v svet umetnosti skupinam, za katere je bila prej večinoma zaprta: ženskam in otrokom širokih ljudskih množic, je poudarila Katja Kobolt. Ilustratorsko delo je bilo tudi lažje uskladiti z družinskim delom in skrbjo za otroke, poleg tega so bile po besedah raziskovalke zanj dostojno honorirane. Med raziskovanjem so pregledali bibliografijo poglavitnih založnikov za otroke in našli kar 190 imen ilustratork, nekatere so vključili tudi v razstavo, pri čemer se niso osredotočili le na najbolj znana imena.

Vzgoja v državljane sveta

Razstava, ki jo je Katja Kobolt pripravila skupaj s kustosinjo Mašo Žekš, je sicer zasnovana po tematskih sklopih – od podob, s katerimi so po vojni poskušali ohranjati spomin na partizanstvo in narodnoosvobodilni boj, in tistih znanih naslovnic in zgodb iz Cicibana in Pionirskega lista, s katerimi so vzgajali marljive in tovariške pionirje, do državljanske vzgoje oziroma vzgoje mladine v državljane sveta. Slednje je bilo še posebej izrazito v obdobju gibanja neuvrščenih.

Na odprtju razstave v soboto, 25. maja, ko smo v socializmu praznovali dan mladosti, se bo z ustvarjalkami mogoče tudi pogovoriti, sicer pa bo v naslednjih tednih potekal spremljevalni program za odrasle, otroke in šolske skupine. Umetnostna zgodovinarka Gorana Stevanović bo, denimo, predavala o ilustratorskem delu Ljubice Cuce Sokić in Bosiljke Bose Kićevac, dr. Dora Komnenović z ZRC SAZU o zavrženih knjigah v (post)jugoslovanskem prostoru, umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe pa bo razmišljala o literaturi, ki je tešila radovednost prvih povojnih otrok. Za otroke so pripravili pesniški delavnici v maternih jezikih držav na območju nekdanje Jugoslavije in Albanije.

V sodelovanju s Slovensko kinoteko so pripravili tudi projekcije mladinskih filmov tistega časa. Med njimi so Mladina gradi Franceta Štiglica, ki je prejel bronastega leva v Benetkah, hrvaški film Izgubljeni svinčnik Fedorja Škubonje ter Skrivnosti starega podstrešja v režiji Vladimirja Tadeja.