Ustanova na čast Združitvenemu kanclerju Kohlu

V Nemčiji so potrdili življenjsko delo nekdanjega kanclerja Helmuta Kohla, ki je zaslužen tudi za hitro priznanje Slovenije.
Fotografija: Dolgoletni nemški kancler in predsednik krščanskih demokratov CDU se je v zgodovino zapisal predvsem kot združitelj Nemčije. Tako so se prebivalci obeh držav 9. novembra 1989 veselili padca berlinskega zidu, ki jih je ločeval. FOTO: AFP
Odpri galerijo
Dolgoletni nemški kancler in predsednik krščanskih demokratov CDU se je v zgodovino zapisal predvsem kot združitelj Nemčije. Tako so se prebivalci obeh držav 9. novembra 1989 veselili padca berlinskega zidu, ki jih je ločeval. FOTO: AFP

Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl, ki je Nemčijo vodil v odločilnih časih ponovne združitve, bo dobil svojo spominsko ustanovo. Predstavljala bo njegovo življenjsko delo in politiko ter tako skrbela za njegovo zapuščino. Nemški poslanci so njeno ustanovitev potrdili brez glasu proti – poslanci Alternative za Nemčijo so se vzdržali –, a brez zapletov le ni šlo. Takšni ustanovi namreč nasprotuje vdova Maike Kohl-Richter. »Ta odločitev je v nasprotju z željami mojega moža,« je zapisala na svoji spletni strani.

Helmut Kohl je v nemški in na splošno v evropski zgodovini odigral izjemno pomembno vlogo, na kar opozarja tudi zakon o ustanovitvi spominske ustanove. Poudarjala bo Kohlov prispevek k združitvi Nemčije, boju za mir v Evropi in svetu, pomiritvi s sosednjimi državami ter k evropskim integracijam. Prav raziskovanje in spodbujanje poglabljanja evropskih integracij bosta ključni nalogi ekipe ustanove, iskali pa bodo tudi odgovore na aktualne izzive v Evropi in svetu. Kohl se bo tako pridružil dosedanjim nemškim kanclerjem, ki so že dobili svoje ustanove, med njimi Willyju Brandtu in Konradu Adenauerju.
Helmut Kohl bo podobno kot nekateri drugi dosedanji nemški kanclerji, med njimi Willy Brandt in Konrad Adenauer, dobil spominsko ustanovo. FOTO: Fabrizio Bensch/Reuters
Helmut Kohl bo podobno kot nekateri drugi dosedanji nemški kanclerji, med njimi Willy Brandt in Konrad Adenauer, dobil spominsko ustanovo. FOTO: Fabrizio Bensch/Reuters

Kohl in njegova deklica


Dolgoletni nemški kancler in predsednik krščanskih demokratov CDU se je v nemško in evropsko zgodovino zapisal predvsem kot združitelj Nemčije. Prav zato se ga je prijel vzdevek Združitveni kancler. Pripisujejo mu, da mu je v viharnih časih konec 80. let prejšnjega stoletja uspelo strateško in taktično vleči poteze, ki so pospešeno privedle do združitve Nemčij, in to brez prehodnih obdobij in uresničitve idej o nekakšni združeni Nemčiji z dvema državama. Solidarnostni davek, tako imenovani Soli, ki so ga takrat uvedli za financiranje obnove vzhodne Nemčije, ekonomsko močno zaostale za zahodno, so odpravili šele lani. Vendar zaostanek vzhodne dežele še vedno ni povsem odpravljen.

Kohl je v politiko vstopil izjemno mlad. V stranko CDU se je včlanil že pri 16 letih in takoj postal izjemno aktiven. Njegov vzpon v strankarski hierarhiji je bil postopen, a ambiciozen. Napredoval je od vodenja podmladka v rojstnem kraju do vodenja deželne vlade in nazadnje vse do kanclerske palače. Nemčijo je kot kancler vodil kar 16 let, od leta 1982 do 1998. To je dosežek, ki ga bo ponovila tudi njegova učenka Angela Merkel; te se je zaradi posebnega odnosa s Kohlom na začetku prijel vzdevek Kohlova deklica.
Angele Merkel se je na začetku njene politične poti prijel vzdevek Kohlova deklica. FOTO: John MacDougall/AFP
Angele Merkel se je na začetku njene politične poti prijel vzdevek Kohlova deklica. FOTO: John MacDougall/AFP

 

Madež na zapuščini


A poleg vloge v združitvi se je v zgodovino zapisal zaradi velike afere s financiranjem stranke. Prav ta je na njegovi zapuščini pustila velik madež, obtežila pa je tudi stranko in odnose med glavnimi akterji. Okoli afere z nezakonitimi donacijami stranki, ki so jih potrdili in naj bi jih bilo za okoli dva milijona takratnih nemških mark, so se spletla številna ugibanja. Zaradi nje so se močno skrhali tudi odnosi med njegovo takratno ženo Hannelore Kohl in Merklovo.

Kohl je odigral pomembno vlogo tudi pri osamosvojitvi Slovenije. Je eden najbolj zaslužnih voditeljev za to, da so evropske države hitro priznale Slovenijo. Za to je prejel tudi red za izredne zasluge Republike Slovenije. Umrl je pred štirimi leti v 87. letu starosti. Njegovemu spominu so se poklonili številni državniki z vsega sveta. Posebna ustanova bo, kot so poudarili mnogi nemški poslanci ob njeni uzakonitvi, skrbela za spomin na njegov pomembni politični prispevek k razvoju Nemčije.

Preberite še:

Komentarji: