Ko je madžarski arhitekt Ernő Rubik premešal 26 kock, ki sestavljajo mehansko uganko, ki jo je izumil, je potreboval cel mesec, da jo je rešil. Takrat je bila še ena sama, rekel ji je čarobna kocka, a ne za dolgo. Čim jo je prepustil velikim proizvajalcem, je v hipu postala mednarodni hit. Pred štiridesetimi leti je dobila ime rubikova kocka, že takoj je bila razglašena za igračo leta in njena priljubljenost nikakor ne pojenja. Prodajo jih okoli 250 milijonov na leto, rešiti pa jo je poskusila že vsaj milijarda Zemljanov. Kocko ima tudi 70 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji.



Morda je prav med epidemijo novega koronavirusa rubikova kocka tista, ki številne na dom prikovane prebivalce ohranja prisebne – ali spravlja v obup, kakor vzamete. Tudi sam Ernő Rubik trenutno pandemijo primerja s kocko. Le malo za tem, ko se je razširila po svetu in tudi njemu odprla pot na drugo stran železne zavese, je namreč presenečeno ugotovil, da je postala metafora za iskanje zelo zapletenih in inteligentnih rešitev. Zlasti v političnih krogih in med novinarji jo zelo pogosto uporabljajo za ponazoritev tako rekoč nemogočih rešitev, denimo rubikova kocka Bližnjega vzhoda ali navsezadnje rubikova kocka pandemije.



A Rubik je ob tem spomnil na drug vidik. »V kratkem času morda res ne moremo rešiti težav, v katerih se je znašel ves svet. Toda kocka ima še en vidik, ki bi lahko pomagal pri reševanju izziva, kakršnega prinaša koronavirus: rubikove kocke se lotiš sam, vendar je za rešitev potrebna človeška solidarnost,« je v članku za Washington Post pred nedavnim razmišljal 76-letni Ernő Rubik.
 

43 kvintilijonov kombinacij

In čeprav ima njegova kocka več kot 43 kvintilijonov kombinacij, jo je mogoče rešiti; pri tem zahteva osredotočenost, vztrajnost, odprtost, intelektualno iskrenost in radovednost, kaznuje pa nestrpnost in nepotrpežljivost, je zapisal. Zato je do rešitve najlaže priti tako, da te drugi naučijo, kako vsa obarvana polja postaviti na svoje mesto, le malo pa je takih, ki to zmorejo povsem sami, je sporočilo izumitelja. Navsezadnje je tudi on sam potreboval precej časa, da je našel rešitev, ko je enkrat pomešal polja svoje magične kocke.



Bilo je leta 1974, ko je kot 30-letni učitelj arhitekture na visoki šoli za uporabne umetnosti v Budimpešti iskal način, kako bi študentom pomagal pri razumevanju tridimenzionalnih predmetov. Kar nekaj časa je tuhtal, preizkušal različice z gumo in lesom, ko je vendarle izdelal kocko, ki je bila študentom takoj tako všeč, da je vedel, da jo je treba patentirati. Postopek mu je bil namreč prav dobro znan, saj je bil njegov oče priznani madžarski inženir, ki je imel za sabo kar nekaj patentov. Kocko je ponudil tudi madžarskim proizvajalcem, a v togi ekonomiji države vzhodnega bloka prav veliko uspeha ni doživel; naposled je našel manjše podjetje, ki je izdelovalo plastične predmete.



Bűvös kocka je bila rojena in se hitro priljubila že na Madžarskem, toda Rubik je vedel, da je treba premagati težko prebojne meje madžarskega gospodarstva. Kocko je predstavil na več mednarodnih sejmih igrač, dokler se ni povezal z ameriškim podjetjem Ideal Toys. To je mednarodni javnosti kocko, ki jo je preimenovalo v rubikovo, predstavilo leta 1980. Uspeh je bil takojšen, nagrade so se množile, kocka je postala eden od značilnih znakov popularne kulture v 80. letih in pristala v newyorškem muzeju moderne umetnosti.
 

Dvajset potez za rešitev

Do konca leta 1982 so menda prodali že več kot sto milijonov rubikovih kock, na trg so kmalu prišle še druge podobne uganke, na primer rubikovo maščevanje (4×4×4 različica rubikove kocke), žepna kocka (2×2×2), profesorjeva kocka (5×5×5) različica, različice v obliki piramide in kače in podobno. Nekatere različice so delo izumitelja samega, našli so se seveda tudi mnogi drugi posnemovalci; rubikova kocka je navsezadnje najpogosteje ponarejen madžarski izdelek s patentom, vedo povedati v njihovem kulturnem inštitutu.



Veliki razširjenosti navkljub je bila na začetku osemdesetih let to še vedno igrača, ki je veljala za tako rekoč nerešljivo. Kako so uporabniki hrepeneli po tem, da bi jo vendarle sestavili, kaže že podatek, da so leta 1981 knjigo dvanajstletnega Patricka Bosserta iz Velike Britanije z naslovom You Can Do the Cube prodali v več kot milijon in pol izvodih. Kljub temu je od začetnega leta 1980 trajalo še petnajst let, da so našli prvo pozicijo, ki dokazano zahteva 20 potez za rešitev, še nadaljnjih petnajst let je bilo potrebnih, da so dokazali, da 20 potez zadostuje za vsak položaj rubikove kocke 3x3x3. Temu algoritmu pravijo božji algoritem, pri rubikovi kocki je torej božje število 20.


 

Atlas s kocko na ramenih

Kakor koli spoštovanje vzbujajoče to že zveni, rubikovo kocko so v zadnjih desetletjih tisti, ki jo veliko vrtijo med prsti, tako usvojili, da jo sestavijo v nekaj sekundah. Svetovni rekord je 3,47 sekunde, leta 2018 ga je postavil Kitajec Yusheng Du, ki je za 0,75 sekunde premagal rezultat Avstralca Feliksa Zemdegsa iz leta 2018. Rubikovo kocko sestavljajo miže, z eno roko, celo z nogami, v skupinah, na dah pod vodo in še bi našli številne načine in vse mogoče rekorde (najmlajša tekmovalka na svetovnih prvenstvih je bila stara tri leta, najstarejši udeleženec 90).

Nazadnje se je v medije prebil italijanski umetnik Giovanni Contardi, ki je iz njih v manj kot 24 urah sestavil največji mozaik. S kar 6111 kockami je oblikoval motiv grškega mitološkega junaka Atlasa, ki na ramenih ne nosi sveta, temveč – rubikovo kocko, kajpak. Kot je povedal, se je kocko naučil rešiti pred dobrim desetletjem, do zdaj je tudi on dosegel več kot 60 državnih rekordov, devet evropskih in tri svetovne.
 

Njegov otrok

In kaj medtem počne Ernő Rubik? Kmalu po izstrelitvi kocke na svetovni trg je postal urednik madžarske revije És játék (In igre), ustanovil je tudi studio, v katerem je oblikoval pohištvo in igrače, in navsezadnje organiziral prvo svetovno prvenstvo v reševanju rubikove kocke; bilo je 5. julija 1982 v Budimpešti, zmagovalec pa je uganko rešil v 22,95 sekunde (redna tekmovanja sicer potekajo od leta 2003, pripravlja jih Svetovno združenje za kocko – World Cube Association). Leta 1990 je postal predsednik madžarske inženirske akademije, v okviru katere deluje mednarodna fundacija, ki se ukvarja z iskanjem nadarjenih mladih inženirjev in industrijskih oblikovalcev.



V zadnjem desetletju je največ časa preživel na poti, saj je spremljal razstavo Beyond Rubik's Cube. Eni najbolj priljubljenih igrač na svetu (upravičeno) pravi »moja kocka«. Ali kakor je ob odprtju omenjene razstave leta 2014 povedal za New York Times: »Iz mojih ust bi zvenelo nenavadno, če bi ji rekel rubikova kocka. Tudi svojemu otroku rečem 'moj otrok', ne Rubikov sin ali Rubikova hčerka. Seveda sem po štiridesetih letih razvil poseben odnos s svojo kocko.«