Gnilo jabolko evropskega parlamentarizma
Ob vsej negotovosti in življenjskih stiskah zaradi splošnega poslabšanja življenjskih razmer ter zaskrbljenosti zaradi vojne v Ukrajini so številni Evropejci vstopili v leto 2023 osupli zaradi politične korupcije v vrhu evropskega parlamentarizma.
Čeprav si ukrepanje preiskovalnih organov in odziv evropskega parlamenta z institucionalno podporo pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj vpletenih zaslužita vse priznanje, je ta korupcijski škandal boleče zarezal v javni ugled EU.
Kriza parlamentarne oziroma predstavniške demokracije v svetu ni novost. Mednarodne raziskave že dolgo opozarjajo, da so politične stranke v navezi z lokalnim in mednarodnim kriminalom ponekod prave trdnjave banditske demokracije. Parlamenti, ne samo v nekaterih mladih in krhkih demokracijah, ampak tudi v zibelkah predstavniške demokracije, pa vse bolj spominjajo na porogljive besede Samuela Johnsona o zadnjem zatočišču podležev.
Z vpletenostjo najvišjih političnih funkcionarjev in mednarodno razsežnostjo njihovih kriminalnih rabot se zdi, da tudi sistemi notranjega nadzora z vsemi uradnimi in slovesnimi obljubami o preprečevanju korupcije, trgovanja z vplivom in drugih zlorab javne oblasti očitno ne dajejo pričakovanih rezultatov.
Na vprašanje, kako je najvišjim funkcionarjem zakonodajnega organa EU v žgočem korupcijskem škandalu sploh uspelo pretentati ukrepe, ki tudi v Sloveniji veljajo za zgled transparentnosti in sledljivosti zakonodajne politike, sem od službe evropskega parlamenta za komuniciranje z državljani prejel odgovor s korektnimi in zelo obsežnimi pojasnili.
O notranjem nadzoru in protikorupcijski zaščiti so zapisali, da je to predmet tekočih preiskav v postopkih nacionalnih organov odkrivanja in pregona. Evropski parlament z njimi v celoti in zgledno sodeluje, vendar podatkov o tem iz razumljivih razlogov tajnosti preiskovalnih opravil ne morejo komentirati.
Iz odgovora je razviden spoštljiv odnos do organov odkrivanja in pregona, ki v določenem primeru preiskujejo vpletene. To bi marsikateremu politiku in javnemu funkcionarju tudi pri nas lahko služilo kot standard politične kulture, ko so tako ali drugače udeleženi v postopkih nacionalnih organov nadzora in preiskovanja.
V pojasnilu, kaj evropski parlament oziroma evropske institucije načrtujejo, da povečajo odpornost zakonodajne politike na korupcijo in trgovanje z vplivom pri pripravi, sprejemanju in izvajanju predpisov, se omenjeni odgovor navezuje na medinstitucionalni sporazum sopodpisnikov, evropskega parlamenta, sveta Evropske unije in evropske komisije o skupnem in obveznem registru preglednosti (transparency register). Preglednost in odgovornost sta pomembni za ohranjanje zaupanja državljanov v legitimnost političnih, zakonodajnih in upravnih postopkov Unije.
Sprejetje skupnega okvira in pravil na tem področju je zato pomembno tudi za usklajen pristop k nadaljnjemu spodbujanju preglednega in etičnega poslovanja. S tem je državljanom in javnosti omogočeno spremljanje različnih interesov in lobistov, vključno z vplivi na odločevalce, ki se izvajajo s finančno podporo in sponzorstvom. Pravila o tem so po izbruhu korupcijskega škandala v evropskem parlamentu poostrena. O tem so že poročali tudi mediji (na primer P. Žerjavič, Evropski parlament se mora temeljito očistiti, Delo, 20. 1. 2023).
Ljudsko izročilo pravi, da eno gnilo jabolko lahko pokvari vsa druga jabolka v košari. Če pa ga damo na pravo mesto, je lahko celo koristno: v zaboju s krompirjem, recimo, gnilo jabolko prepreči prezgodnjo kalitev in živilu podaljša uporabno vrednost. Kaj nam ta ljudska modrost v prenesenem pomenu lahko pove o gnilem jabolku v vrhu evropskega parlamentarizma? S pričakovanjem ustreznih postopkov proti vpletenim postavlja vprašanje, kaj so se institucije EU na tem bolečem primeru naučile o povečanju odpornosti na korupcijo in politični kriminal, ki je dodobra zamajal ugled predstavniške demokracije in evropskega načina življenja.
Mednarodno kriminalno omrežje in koristoljubje vpletenih je nazorno pokazalo, kako evropski način življenja ni nujno življenjski slog establišmenta z vseh vetrov, ki evropski javnosti in državljanom hlini pripadnost in poštenost, v resnici pa se s korupcijo valja po bruseljskih sobanah.
Takim je malo mar za Evropo in ljudi, ki so jih volili. Ko to gnilo jabolko postavimo ob rob množici vseh tistih dobrih mož in žena, ki v institucijah EU in članic res živijo in delajo v duhu Evrope, bi moral biti ta korupcijski škandal z vsemi posledicami in ukrepi proti vpletenim učna ura o odgovornosti za skupne vrednote in javni interes. Glede tega je tudi v Sloveniji kar nekaj nerešenih vprašanj, koliko so javne institucije s svojim nadzornim okoljem odporne proti zlorabam oblasti in javnega zaupanja.
***
Mag. Bećir Kečanović, Inštitut za razvoj vključujoče družbe. Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
