Orbanov izzivalec mobiliziral volivce

Márki-Zay je dejanski vodja skupne liste šestih strank, čeprav ni povezan z nobeno od njih.
Fotografija: Péter Márki-Zay. FOTO: Marton Monus/Reuters
Odpri galerijo
Péter Márki-Zay. FOTO: Marton Monus/Reuters

Mednarodni politiki in novinarji so imeli leta 2015 velike težave z izgovarjavo priimka takratnega madžarskega premiera, Ferenca Gyurcsánya. Danes imajo podobne težave z morebitnim naslednjim premierom Pétrom Márki-Zayem, županom mesta Hódmezővásárhely.

Skoraj nihče ni pričakoval, da bo Péter Márki-Zay, nekdanji poslovnež in strokovnjak za marketing, ki tekoče govori angleško, na oktobrskih primarnih volitvah skupne opozicije premagal veliko bolj znane politike. MZP, kot ga mnogi poznajo, je v prvem krogu slabo kotiral in malo verjetno je bilo, da se bo prebil v drugega. A uspelo mu je, z le 21 odstotki glasov ter s pomočjo visoke udeležbe in taktičnega umika opozicijskega župana Budimpešte Gergelya Karácsonya je v finalnem drugem krogu dobil skoraj 57 odstotkov glasov.

Na primarnih volitvah opozicije je bilo oddanih več kot 850.000 glasovnic, kar pomeni, da je sodelovalo skoraj 11 odstotkov volivcev v državi. To je velik delež tudi za standarde držav, kot sta ZDA in Francija, kjer primarne volitve potekajo tradicionalno. S skupno več kot 370.000 glasovi Márki-Zay uživa visoko legitimnost med opozicijo.

Madžarska vladajoča stranka Fidesz je več mesecev odpisovala Márki-Zaya in se namesto tega pripravljala na Karácsonya ali Kláro Dobrev kot izzivalca Viktorja Orbána leta 2022. Presenetljiva zmaga župana Hódmezővásárhelya je zato Orbána in njegovo ekipo ujela nepripravljene.

Glede na to, da se madžarska opozicija združuje pod okriljem enega kandidata, da bi prihodnje leto premagala Orbána, je Márki-Zay dejanski vodja skupne liste šestih strank, čeprav ni povezan z nobeno od njih. Ta paradoks razkriva eno njegovih ključnih prednosti: uspelo mu je prepričati volivce, kritične do esteblišmenta, da se udeležijo drugega kroga primarnih volitev. Kritičnost teh volivcev do esteblišmenta se ne kaže le v tem, da so jezni na Orbánov režim, ampak so nezadovoljni tudi s samo opozicijo.

Glede na glasovnice in vzorce glasovanja je bila kandidatura Márki-Zaya dobro sprejeta med mlajšo generacijo in urbanimi izobraženci, hkrati pa se prilega tudi mednarodnemu populističnemu Zeitgeistu. Čustva, usmerjena proti esteblišmentu, ter nove politične stranke in gibanja so se v več državah izkazali za pomembne, kar je v zadnjih letih pripeljalo do vzpona Emmanuela Macrona v Franciji, Volodimirja Zelenskega v Ukrajini in Igorja Matoviča na Slovaškem.

Toda s takimi primerjavami v primeru Márki-Zaya ne smemo pretiravati.

Čeprav je nagnjen k bombastičnim izjavam, njegovo ideološko stališče nikakor ni nejasno, saj se opredeljuje kot pravi krščanski konservativec, Proevropejec in transatlancist. Rezultati kažejo, da ideološke razlike sploh niso bile tako pomembne na primarnih volitvah: celo nekateri najbolj liberalni volivci so v drugem krogu glasovali za bolj konservativnega kandidata. Eden od razlogov je, da so iskali najmočnejšega Orbánovega izzivalca in domnevali, da bi imel konservativni politik več možnosti, da premaga sedanjega premiera, kot liberalni.

Márki-Zay je tudi precej nepopulističen, ko gre za izdatke vlade. Na primarnih volitvah smo bili priča kopici obljub različnih kandidatov o dvigu plač učiteljev, medicinskih sester, zdravnikov in drugih, medtem ko je sam pozival k preudarnosti in suverenosti.

Uspešna organizacija in vodenje primarnih volitev, visoka udeležba in prepričljivi rezultati so vzroki za slavje opozicijskih strank. Toda storiti je treba še veliko več, če želijo pridobiti zadostno število glasov za večino sedežev v parlamentu – zlasti v majhnih mestih in naseljih, kjer ima opozicija nižjo podporo.

Dinamika opozicijskega ustroja šestih strank prinaša tudi tveganje in potencial za medsebojne spopade. Vidni so že znaki bitke za prevlado med demokratično koalicijo Gyurcsánya in Dobrevove (morda v sodelovanju z Jobbikom) in Márki-Zayem. Malo verjetno je, da bi to razstrelilo opozicijo, vendar bi lahko zmanjšalo učinkovitost njihovega delovanja.

Nedavne ankete kažejo, da je opozicija v zagonu: 47 odstotkov vprašanih je izjavilo, da si prihodnje leto želi videti Orbánov padec. Toda da bi odpravili izkrivljanje volilnega sistema, kot so preoblikovana volilna okrožja, mora opozicija zmagati za vsaj štiri do pet odstotnih točk, da bi zanesljivo premagala Fidesz.

Opozicijsko zavezništvo mora premagati tudi Fideszovo ogromno zapravljanje za predvolilne kampanje, kjer obljubljajo trinajsto pokojnino za starejše, davčne oprostitve za mlade in davčne olajšave za družine.

Tudi sam Márki-Zay se bo moral upreti zlobnim napadom najbolj centraliziranega in spretnega stroja za dezinformacije v Evropi, ki deluje z neomejenimi sredstvi. Provladna propaganda ga bo prikazala kot kariernega levičarja in privrženca Gyurcsánya – nekdanjega nepriljubljenega premiera, čigar ženo je pravkar premagal na primarnih volitvah – pa tudi izbranega kandidata EU, ki jo Orbán rutinsko spodkopava in krivi za neuspeh svoje stranke.

Kljub temu je s Pétrom Márki-Zayem kot skupnim opozicijskim voditeljem madžarska vlada premagljiva – česar se tudi Orbán zdaj dobro zaveda.

---

Péter Krekó je direktor Inštituta za politični kapital v Budimpešti, višji sodelavec pri CEPA (Center za analizo evropske politike) in sodelavec Europe's Futures Fellow (IWM/ERSTE).

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.