Sporočilo študentskih aktivistov iz let 1968–1974

Aktivisti študentskega gibanja pod okriljem organizacije Skupnost študentov smo v letih 1968–1974 organizirali proteste proti agresijam, in sicer, med drugim, proti napadu sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško, proti vojni v Vietnamu ter ameriškemu napadu na takratno Kambodžo. Skupaj s študentskimi gibanji po svetu smo obsojali represijo ZDA nad protestnimi gibanji in posamezniki, ki so se upirali rasizmu in kršenju človekovih pravic. Nismo molčali o kršitvah človekovih pravic v tedanji Sovjetski zvezi in drugih državah takratnega »realnega socializma«, pa tudi v Jugoslaviji ter seveda v takratnih fašističnih režimih.

Odzvali smo se na brutalen vojaški udar v Čilu in na tamkajšnje množično pobijanje pripadnikov demokratičnih in socialističnih združenj, kar se je začelo z ubojem predsednika Allendeja. Pozivali smo tudi k solidarnosti s palestinskim ljudstvom, katerega obstoj je že takrat ogrožal sionistični projekt Izraela. Ne nazadnje smo reagirali tudi na kršitve pravic slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. Ob vsem tem smo v letih 1968–1974 delovali za družbeno liberalizacijo, demokratizacijo, svobodo javnega obveščanja in socialno pravičnost v takratni federativni domovini.

Diktator nima prihodnosti, ko so vsi mladi proti njemu

Na podlagi vseh teh naših dejavnosti štejemo za svojo dolžnost, da izrazimo moralno zgroženost in ogorčenje nad sedanjimi vojnami, zatiranjem in množičnim kršenjem človekovih pravic. Pridružujemo se zahtevam za končanje genocida v Gazi, ki ga izvaja država dedičev žrtev najstrašnejšega genocida v zgodovini, holokavsta. Obsojamo rusko agresijo v Ukrajini in seveda vse druge vojne, vsakršen terorizem in genocide v tretjem svetu. Vse te probleme bi lahko reševali v Organizaciji združenih narodov, če ta zaradi blokad stalnih članic varnostnega sveta ne bi bila skoraj povsem nemočna, na širšem območju Evrope pa bi jih morali reševati v okviru »pozabljene« Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Aktivni državljani in državljanke imamo vso pravico do odločilne udeležbe pri presojanju in odločanju o pospešenem nerazumnem oboroževanju z neizbežnimi posledicami za področje socialnih pravic – ob že tako nesmiselno globokih družbenih in ekonomskih neenakostih.

Ne bomo prenehali, dokler politiki ne bodo končali genocida

Svet potrebuje mir, ki ni le osrednja vrednota za življenje ljudi, temveč je tudi trajen pogoj za emancipacijo in prihodnost človeštva. Tudi zaradi naraščanja zaslepljenih agresivnih teženj desničarskega ekstremizma, pri čemer Slovenija ni izjema, podpiramo zahteve nevladnih organizacij in vrste akterjev civilne družbe proti militarizaciji in za usmeritev družbenih sil v varovanje okolja ter ključnih pridobitev iz časa svetovnih študentskih gibanj in gibanj za državljanske pravice v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja.

***

Andrej Ule, Ciril Baškovič, Darko Štrajn, Marjan Pungartnik, Goranka Kreačič, Lenart Šetinc, Luka Škoberne, Peter Vodopivec, Tomaž Kšela, Janez Stergar, Dušan Kumer, Karpo Godina, Božidar Debenjak, Janez Koželj, Remzo Skenderović, Ivo Usar, Bojan Žunič, Radivoj Pahor, Erik Kos, Jože Žlahtič, Pavel Zgaga, Boris A. Novak, Mirko Bizjak, Rudi Rizman, Franci Pivec, Štefanija L. Zlobec, Vinko Avsenak, Boštjan Zgonc Rozman, Gojko Stanič, Drago Mislej, Andrej Berden, Gorazd Sancin, Marko Morel, Franc Filipič, Mojca Sašek Divjak, Marjan Berlič, Jovo Grobovšek, Miroslav Bukvič, Sergij Lipovec, Pavel Kristan, Monika Žagar, Uroš Dular.