Stanovanjska politika ali gospodarstvo?
Ko sem pred dobrimi sedmimi leti prevzel vodenje Stanovanjskega sklada RS (SSRS), si niti v sanjah nisem predstavljal, kako trnova pot je pred mano. Po desetih letih uspešnega dela v gospodarstvu sem se vrnil v javni sektor, ki sem ga dobro spoznal že v začetku svoje strokovne in vodstvene poti, vendar so bila presenečenja kljub vsemu še vedno velika.
K sreči je bila predhodno sprejeta resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15-25), ki je postala naša zvezda vodnica. Žal je bila to le resolucija brez sistemskega financiranja, zato smo se morali takoj sprijazniti z omejenimi lastnimi viri in nizkim dovoljenim zadolževanjem. Kljub vsemu smo si zastavili ambiciozen cilj, da povečamo fond stanovanj pod okriljem SSRS z dobrih 3000 na 10.000.
Uspešno smo brez ukrepov in priporočil prestali tudi revizijo Računskega sodišča, ki je zelo podrobno po vseh zastavljenih nalogah in ciljih pregledalo izvajanje ReNSP15-25. Vseeno smo vsak dan tarča različnih kritik, ki ob izjemnem prizadevanju in naporu vseh zaposlenih večinoma niso upravičene. Razumemo jezo neuspešnih prosilcev, manj sicer včasih nerazumne kaprice izbranih najemnikov, najtežje pa prenašamo neutemeljene obtožbe posameznikov, ki so v preteklosti celo imeli moč, da bi drugače usmerili državno stanovanjsko politiko ali meni bližje stanovanjsko gospodarstvo.
Imamo vse možnosti, da z bolj modro in ambiciozno stanovanjsko politiko ustvarimo dolgoročno delujoče stanovanjsko gospodarstvo, ki bo približalo dom vsem, ki imajo željo in voljo pri tem aktivno sodelovati.
Politika sicer lahko poskrbi za ciljno usmerjeno stanovanjsko zemljiško politiko, zagotovi financiranje pridobivanja socialnih stanovanj iz prispevka na plače ali davka na premoženje ter posodobi stanovanjsko, finančno in nepremičninsko zakonodajo. Za uspešno gradnjo stanovanj pa potrebujemo še kompetentne investitorje, izkušene projektante, vešče in finančno neodvisne izvajalce ter skrbne nadzornike, ki pričakujejo bolj stabilne in predvidljive razmere delovanja v poslovnem okolju, da se lahko dolgoročno razvije učinkovita in kakovostna stanovanjska gradnja.
Po več letih trdega dela in za javni sektor neobičajnega prizadevanja vseh zaposlenih na SSRS smo dosegli zavidljivo raven letne produkcije 750 javnih najemnih stanovanj, ki bi jo z dodatnim proračunskim financiranjem in kadri lahko povečali do 1000. Podobno število novih stanovanj pa bi morali zagotoviti še mestni stanovanjski skladi in tudi SDH kot prevzemnik zemljišč in nepremičnin nekdanje DUTB, da bi vsi skupaj izpolnili napovedane dolgoročne letne cilje aktualne politike.
Odgovor na zastavljeno vprašanje, ali potrebujemo stanovanjsko politiko ali gospodarstvo, je jasen; brez usklajene zemljiške in davčne politike ne bo učinkovitejše stanovanjske politike, ki pa nujno potrebuje nov stanovanjski zakon s sodobnimi rešitvami stanovanjske problematike za vse generacije. Hkrati se mora nadaljevati razvoj gradbenih kapacitet z digitalizacijo, tipizacijo in diverzifikacijo na leseno gradnjo, ki ima zaradi naravnih danosti in možnosti predizdelave v tovarni še velik neizkoriščen potencial.
Že z dosedanjo stanovanjsko politiko ali še bolje gospodarstvom pa smo pred kratkim končali gradnjo sodobne soseske Pod Pekrsko gorco, ki ima 400 skoraj ničenergijskih stanovanj po neprofitni najemnini dobrih pet evrov za kvadratni meter za vse generacije od mladih in mladih družin do starejših ter je v celoti financirana z EU-viri razvojno-socialne banke CEB in načrta za okrevanje in odpornost. Več si lahko pogledate na www.ssrs.si. Skratka, imamo vse možnosti, da z bolj modro in ambiciozno stanovanjsko politiko ustvarimo dolgoročno delujoče stanovanjsko gospodarstvo, ki bo približalo dom vsem, ki imajo željo in voljo pri tem aktivno sodelovati.
***
Mag. Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
