Predstava, da bi se Slovenija iz morebitne vseevropske vojne rešila z nevtralnostjo, je historični in geopolitični nesmisel.

Galerija
Luka Lisjak Gabrijelčič. FOTO: Blaž Samec/Delo
Letno poročilo, ki ga je nedavno izdal Nato, vsebuje anketo o podpori nadaljnjemu članstvu v zavezništvu v posameznih državah. Vprašanje je zastavljeno preprosto in neposredno: »Ali bi na morebitnem referendumu podprli, da vaša država ostane članica Nata, ali bi glasovali za njen izstop?«
Le v eni državi bi več ljudi glasovalo za izstop kot za nadaljnje članstvo – v Črni gori. A tudi tu le za nekaj odstotnih točk, pri čemer nobena od možnosti nima absolutne večine (razmerje je 46 proti 44).
Črna gora je tudi edina država, kjer je podpora članstvu nižja od 50 odstotkov. V več kot polovici članic je višja od 70 odstotkov in v kar desetih članicah (Norveški, Danski, Finski, Litvi, Poljski, Estoniji, Portugalski, Romuniji, Luksemburgu in Albaniji) celo višja od 80.
Od povprečja, ki znaša dve ...