»Ni wifija« je novi wifi

Pred dnevi sem se iz olimpijskega Whistlerja peljala v Vancouver po slavni avtocesti Sea to Sky. Na sovoznikovem sedežu sem drsela skozi neskončen glasbeni seznam Spotifyja, ko sem za trenutek odlepila oči z ekrana in se zastrmela v boleče lep sončni zahod med gorami zahodne Britanske Kolumbije. Sebi sem se zazdela trapasta, potisnila sem telefon v predal vrat in namesto tega ulovila radijsko postajo, na kateri se je vrtelo nekaj neznanega. Čudno se je prilegalo gori, v katero smo se na videz potapljali, tik preden smo jo obvozili po desni strani, tik nad oceanom. Za trenutek me je zamikalo, da bi s pomočjo aplikacije za prepoznavanje glasbe preverila, kaj poslušam, ko sem se zavedela, da ponovno segam po telefonu. Futuristični filmi so si še nedolgo nazaj prihodnost zamišljali kot čas, ...