Niti Vinko ni prerok doma

Vse več je ljudi, ki nikoli v življenju niso naredili niti ene same napake.
Fotografija: Kaj se zgodi, ko se razbije strašen urbani mit, da sodniki niso nezmotljivi? Na fotografiji: Sodna dvorana sodišča na Tavčarjevi 9 v Ljubljani. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Kaj se zgodi, ko se razbije strašen urbani mit, da sodniki niso nezmotljivi? Na fotografiji: Sodna dvorana sodišča na Tavčarjevi 9 v Ljubljani. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Na svetu je vse več ljudi, ki so popolni do skrajnosti in nikoli v življenju niso naredili niti ene same napake. Poglejte na družbena omrežja, če ne verjamete. So pa tudi ljudje, ki se jim napake zgodijo. Eden teh je tudi zelo spoštovani nevrokirurg Vinko Dolenc

Pred leti smo zvedeli, da se je njemu ali (in) njegovi ekipi še pred 30 leti zgodilo nekaj, zaradi česar operacija ni uspela tako, kot so vsi pričakovali. Zaradi te ene napake je bilo potem poleg pacientove uničeno življenje vrhunskega slovenskega nevrokirurga.

Izraelsko sodišče je izračunalo, da bi moral samo ta nevrokirug prizadetemu bolniku odšteti približno 3,4 milijona evrov odškodnine (v Izraelu torej šele služijo zdravniki). Mojstru se je zdela takšna obsodba nepravična in je zato od slovenskh sodišč prosil, naj ga zavarujejo. A se je zmotil. Niso ga uslišali niti na ustavnem sodišču. Namesto zahvale za vse tiste bolnike, ki jih je v 30 letih rešil, so zdravnika (skoraj) uničili. Dokler primera ni vzelo v obravnavo Evropsko sodišče za človekove pravice. V nasprotju z mnenjem slovenskih ustavnih sodnikov je presodilo, da so vsa prej omenjena slovenska sodišča Vinku Dolencu kršila pravico do poštenega sojenja. Naložilo je sodiščem prve kazni, o samih Dolenčevih odškodninah pa še ni presodilo.

image_alt
Kapice, rokavice in tople nogavice

Človek bi dejal, da nekaj deset pravno podkovanih slovenskih sodnikov na različnih inštancah ne more narediti napake. A bodo po sodbi sodnikov iz Strasbourga morali priznati, da niti oni ne sodijo več v tisto skupino popolnežev, ki sem jih omenil v prvem stavku tega (kakor za koga) zabavnega branja.

Kaj zdaj? Kaj se zgodi, ko se razbije strašen urbani mit, da sodniki niso nezmotljivi? Kako se bodo zdaj oddolžili Dolencu? Z denarjem, z rezervacijo za prvi razred na poti v raj, z državnimi odlikovanji ...? 

Vinko Dolenc, svetovno znani nevrokirurg. FOTO: Jure Eržen/Delo
Vinko Dolenc, svetovno znani nevrokirurg. FOTO: Jure Eržen/Delo

V Kopru smo naleteli na nekoliko manj tragičen, a malce podoben primer. Sodišče je s sodno odredbo za več let prepovedalo razpolaganje z velikim zemljiščem izolskemu podjetju Serming. Podjetju so propadli posli, zaradi nezmožnosti vračanja kredita je šlo v prisilno poravnavo in zemljišče (zdaj pa res) pod ceno prodalo novemu lastniku. Ko so po sedmih letih ugotovili, da očitanega kaznivega dejanja niso mogli dokazati nikomur, še najmanj podjetju Serming, je državno odvetništvo skupaj s sodiščem takole nekako utemeljilo svojo sodno odredbo: v kazenskem postopku zadostuje utemeljen sum kaznivega dejanja za izrek prepovedi razpolaganja zemljišča. Če kasneje sodba ne dokaže kaznivega dejanja, je še bolje za osumljence, zato naj vse posledice sodne odredbe kar lepo pohlevno prevzamejo utemeljeno osumljeni. Kdo jim je kriv, da so bili osumljeni! Če bi sledili logiki zapisanih besed, bi bilo v tem primeru na mestu vprašanje, kako je lahko nekdo utemeljeno osumljen kaznivega dejanja, če mu kaznivo dejanje potem v sodnem postopku ni dokazano? Tega ne vemo. Sodniki in tožilc izhajajo iz predpostavke, da imajo oni proste roke, lahko se celo zmotijo in jim pri tem nihče nič ne more. Zakaj? Ja, ker so sodniki, seveda. 

Zdravniki in medicinsko osebje so danes zavarovani za primer odgovornosti. V tem primeru življenje vrhunskega nevrokirurga ne bi bilo uničeno in bi namesto izgubljenega časa in svojega življenja raje še naprej reševal življenja drugim. Če so tudi sodniki zavarovani v primeru takšne nenamerne (ne)odgovornosti, potem imajo tisti, ki so v prej opisanem primeru oškodovani, pravico terjati odškodnino. Če pa niso zavarovani, potem pa se bojmo take pravne države.

image_alt
Vohuni, ki izgubijo voh, so uni

Napake se lahko, ne boste verjeli, primerijo celo politikom. Na primer tistim iz Pirana, ki so najprej po vsej sili hoteli, da bi občina Piran kupila zasoljena portoroška teniška igrišča Term Čatež. Terme morajo nekako poplačati svoje visoke dolgove in zato pač iščejo možne načine. Piranski javnosti ni bilo povsem jasno, zakaj se lokalni odbor stranke SD, ki jo vodi najboljša podpredsednica stranke Meira Hot, tako goreče zavzema za tako slan občinski nakup. Nejasnosti so se razblinile, ko je po spletu zaokrožil iz zasede posnet filmček, ki je pred tednom dni ujel strice omenjene stranke na sestanku s strici omenjenega kapitala. Potem se je odvilo vse v drugo smer. Sicer precej nerodni piranski župan Đenio Zadković se je le dogovoril z Bojanom Petanom, naj o tem poslu raje odločajo svetniki v novem mandatu. Napake ni bilo, saj se med pametnimi ljudmi vse uredi. Še posebej mesec dni pred volitvami. 

Preberite še: