Prevajalec in globalistična muza

V kolumni preberite:

Danes ni več mogoče pisati literature, če se ta ne dotika »globalnih tem«, kot so travma, tolerantnost, feminizem/spolne identitete, migracije, teror (tem temam se bo najbrž pridružil še koronavirus). Vse to seveda zvesto spremlja kultura zanikanja, torej izrinjanje določenih tem oziroma načinov njihove obdelave. Literarna dela, če želijo biti vredna objave, pozornosti in reklame, morajo opuščati navezavo na nacionalno tradicijo in specifiko, obdelovati morajo globalne teme in to morajo početi čim bolj enoznačno, jasno in vsem dostopno. Kaj vse to pomeni za prevajalca, tega nevidnega posrednika?