Superinteligenca, šimpanzi in nebesa

Denimo, da se nekega dne superinteligenca začne pogovarjati s šimpanzi – ker je tako pametna, pač zna tudi to. Poskuša jim razložiti, kako uspešneje priti do banan, kako biti bolj zdrav itd. Šimpanzi nekaj časa začudeno poslušajo, potem pa se spet stepejo za zrel mango.

Ali ljudje danes doživljamo nekaj podobnega – neproduktivne vojne in umiranje nedolžnih namesto revolucije s pomočjo umetne inteligence (UI)? Ali uporabljamo GPT-je za razne trivialne naloge ali pa si znamo z njimi zares izboljšati življenje? Ali bomo znali uporabiti UI, ko bo postala stokrat pametnejša, ali pa jo bomo še naprej spraševali o vremenu?

A že danes najboljša UI dosega IQ okoli 140 (kar je bolje kot 98 odstotkov ljudi), kot poroča CryptoSlate. Dva sveža videa Wesa Rotha kažeta, kako novi model o3 pro v eni potezi reši Applov logični labirint »Illusion of Thinking« in v nekaj sekundah destilira bistvo Altmanovega manifesta o »mehki superinteligenci, ki je že tu«. A to je le vrh ledene gore. Ko vržeš v LLM celoten osnutek doktorata, dobiš v petih sekundah analizo metodologije, kritiko literature in predlog izboljšav, ki bi jih človek pisal teden dni. To je že superinteligenca, bolj ali manj mehka!

Matjaž Gams, vodja agentne skupine na Institutu Jožef Stefan. FOTO: Jure Eržen/Delo

Podobna zgodba se odvija v biologiji. DeepMindov AlphaFold 3 zagotavlja 50 odstotkov boljšo točnost pri predikciji interakcij protein-ligand glede na tradicionalna orodja, kot je bilo objavljeno v reviji Nature; farmacevtske firme računajo, da skrajša pot do zdravila za dve leti. Še bolj fantastičen je dosežek sistema AlphaEvolve, ki je pri kar 20 odstotkov optimizacijskih nalogah dosegel boljše rešitve kot vsi dosedanji človeški pristopi skupaj z najboljšimi superračunalniki, so zapisali na blogu DeepMinda. V matematiki je AlphaTensor odkril nove algoritme množenja matrik, na področju kemije pa GNoME predvideva stabilne kristalne strukture, ki jih laboratoriji še nikoli niso sintetizirali.

Kaj pa doma? Slovenski HomeDOCtor je že lani ponudil prosto dostopnega pogovornega UI zdravnika, ki na podlagi simptomov, laboratorijskih izvidov in pogovora predlaga diferencirano diagnostiko. Interna študija, objavljena v beli knjigi projekta, ocenjuje prihranek 100 milijonov evrov letno prek hitrejše preventive in razbremenjene primarne oskrbe. Projekt pa še vedno čaka na državni pečat, medtem ko v čakalnicah obupani pacienti listajo stare revije oziroma sploh ne pridejo do zdravnika.

Že danes najboljša UI dosega IQ okoli 140, kar je bolje kot 98 % ljudi. FOTO: Shutterstock

Če bi imeli v roki orodje, stokrat pametnejše od vseh Nobelovcev skupaj, bi ga znali zares uporabiti ali bi se – tako kot šimpanzi – le stepli za zrel mango? Poglejmo nekaj scenarijev:

Energetika: LLM-agenti že danes optimirajo razporeditev obnovljivih virov za nacionalna omrežja, a komercialni razpisi zahtevajo 30-stranski PDF s pečatom.

Promet: s cenenimi rešitvami bi odpravili prometne zastoje, ki vsem grenijo potovanja in nepotrebno trošijo čas in gorivo.

Pravo: modeli, kot je CaseLawGPT, preberejo 100.000 sodb in v minuti najdejo precedens, toda sodišča še vedno vztrajajo pri fizičnih fasciklih in podpisih.

Izobraževanje: personalizirani tutorji, ki adaptivno razlagajo Fourierjeve vrste v slengu učenca, so demo na youtubu; v učilnici stojijo še vedno projektorji iz leta 2005.

Šolstvo: čeprav smo ena redkih držav, ki še nima pouka računalništva v osnovni šoli, smo raje uvedli drug jezik.

Kje torej visi ključ do »nebes«? Ne v naslednjem modelu, ampak v naših glavah, procedurah, znanju in pogumu.

Ključ do »nebes« ne visi v naslednjem modelu, ampak v naših glavah, procedurah, znanju in pogumu. FOTO: Isabel Infantes/Reuters

Sam Altman rad ponavlja, da bo kmalu »inteligenca poceni kot voda«. Če bo res tako, bomo imeli na voljo rajski vodnjak. Vprašanje je, ali bomo vanj položili ribo ali plastenko. Šimpanzi nam ponujajo memento: dodatni možgani brez kulturne adaptacije ne spremenijo družbe. Mi pa imamo kulturo, znanost in normativni sistem – torej ni razloga, da bi ostali v krošnjah.

Superinteligenca je že tu. Zna pisati doktorske disertacije, zlagati proteine in predvideti kristalne mreže. Ko bomo banalen birokratski podpis zamenjali za protokol zaupanja v inteligenco in znanje, bo pot do nebes odprta.

In ko bo naslednja različica stokrat pametnejša? Priznajmo si: ne bomo je nikoli v celoti izkoristili – in to je v redu. A vsak odstotek napredka, ki ga bomo pogumno integrirali, pomeni več rešenih bolezni, manj izgubljenega časa in več priložnosti za ustvarjalni kaos, za nov skok v umsko pustolovščino. Realna nebesa niso nagrada za popolnost, ampak za vztrajnost v izboljševanju.

Sam Altman rad ponavlja, da bo kmalu »inteligenca poceni kot voda«. FOTO: Kim Kyung-Hoon/Reuters

Za konec: če bi vsakič, ko kdo v medijih napiše, da je »UI precenjen/škodljiv« (kaj neki so si mislili šimpanzi na začetku tega dopisa?), namesto tega zakorakali korak naprej proti inteligentni družbi, bi z obstoječimi znanji dosegli pravo donosnost naložbe.

***

Matjaž Gams, vodja agentne skupine na Institutu Jožef Stefan.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.