V nadaljevanju preberite:

Ob vsem, kar se godi na svetu, je evrovizija nemara planetarno najpomembnejši dogodek. Tako pomemben, da se o njem spodobi razmišljati, četudi je od njega minilo že celih dvajset dni nepretrganega napredka naše vrste.

Za razumevanje prostora, v katerem smo, duha časa in tega, kar neizpodbitno sledi, so te tri ure navideznega niča, ki je vse prej kot to, ključne. V evrovizijski popevki sta spretno zakodirana zmedena sedanjost in ključ, ki odklepa distopijo prihodnosti.

Malomaren popotnik skozi življenje vidi v evrosongu zgolj lahko prebavljiv nebodigatreba dogodek za široke množice, kjer stotnija mladih bitij nam v kratek čas zvija svoja vse bolj gola telesa, bolj mrmra kot poje lahkotne napeve, naši pa nikdar ne zmagajo. Težko bi se bolj motili! Lahkotnost videnega je zgolj krinka, za katero stoji mogočna uradniška struktura, ki vsakoletni ples golih teles jemlje smrtno resno.

Da bi lahko v finalnem večeru svet strmel v spektakel, ki časti svobodo govora, svobodo misli, mir, ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje drugačnosti in preseganje tabujev, je po novem potrebna vse višja gora pravil, prepovedi, zapovedi in cenzorskih posegov.