V nadaljevanju preberite:

Kako torej po več kot letu dni gledalce vrniti v temo kinodvoran? Spolnost na platnu, se bojim, ne bo dovolj, čeprav je Romunu Raduju Judeju za film Nesrečno nabijanje ali odštekani porno v Berlinu marca letos prinesel zlatega medveda. Spolnost bo v strogo komercialnem smislu renesanse kina uporabna kvečjemu kot metafora, odgovore bo treba najti drugje. Rešitev je dobro skrita, kot na primer ključna sestavina kriptonita, ki je zlikovci v drugem (ali tretjem, ne spomnim se dobro) delu Supermana – tistem izvirnem, s Christopherjem Reevom – ne znajo razvozlati. Spomnimo se, z analiziranjem vzorca razrešijo kompleksno sestavo kovin, toda tistih 0,034 odstotka ostane neznanka. Zlikovci blefirajo – in kapitulirajo.

V Franciji gre varuhom cinefilije precej dobro, v kinodvorane so se ljudje po prvih poročilih vrnili množično. V Sloveniji nam gre po stari navadi slabše, ne zato ker bi nam primanjkovalo kritične mase, temveč zato ker so kinodvorane večinoma ostale zaprte.