Slovenci redko začutijo, da bi bili radi boljši, vedno poiščejo adekvatno primerjavo z drugimi, zaradi katere jim ni treba segati po zvezdah.

Galerija
Slovenija.Ljubljana.07.02.2011 Kulturni program.Foto:Matej Druznik/DELO
Pred tedni sem pisala o tem, kako so me razočarali slovenski pisatelji, ki pod okriljem stanovskega društva očitno enoglasno podpirajo katalonsko neodvisnost in obsojajo agresivno postopanje španskih oblasti, a ponavadi niti črhnejo ne, ko so človekove pravice na udaru v slovenski družbi. Človekove pravice žensk, imigrantov, državljanov LGBT+.
Vmes se je odvil slovenski književni sejem in še enkrat se je pokazalo: slovensko književno okolje je eno najbolj reakcionarnih v slovenski družbi. V skoraj 30 letih po osamosvojitvi, za katero so se v imenu liberalnih vrednot in napredka organizirali prav pisatelji, je celotno literarno okolje postalo gojišče v oči bijoče kulture ravnodušnosti in (kulturnega) relativizma.
To mi je postalo jasno, ko so organizatorji slovenskega knjižnega sejma ...