Bertoncljev kredit hitro kopni

Gorazd Bertoncelj je bil kot trener mladih skakalcev slovenski »hit« novoletne turneje 2017/18, na kateri sta njegova varovanca Timi Zajc in Žiga Jelar nastopila v vseh osmih serijah tekmovanja, Tilen Bartol pa je v Garmisch-Partenkirchnu osvojil 5. mesto. Ko se je Bertoncelj v nedeljo prvič po koncu turneje štirih skakalnice pred novinarje postavil kot glavni trener članske reprezentance, je bil v vidnem šoku. Nič čudnega, za Slovenci je bila najslabša turneja po desetih letih, ko je bil najvišje uvrščeni v skupnem seštevku Robert Kranjec na 31. mestu.

Tokrat je bil najboljši (20.) Zajc, ki bi bil lahko precej višje, če ne bi bilo vseh nedeljskih peripetij v Bischofshofnu. To bi seveda delno popravilo končno slovensko sliko (morda bi tudi dosegli glavni cilj, ena uvrstitev do 6. mesta), prav močno pa tudi ne. Dejstvo je, da je bil iztržek tako boren, da si ga ne bi upal napovedati niti največji pesimist. Za Zajcem ni bilo tako rekoč ničesar, le še 12. mesto Anžeta Laniška v Inssbrucku se zdi omembe vredno. Da so se Slovenci s šestimi kvotami na štirih tekmah zgolj sedemkrat vpisali med točke, je zares skrb vzbujajoče, še bolj, da so na tem seznamu zgolj štiri imena od skupno devetih nastopajočih, poleg Zajca in Laniška še Anže Semenič in Peter Prevc, ki pa je prvič v svoji karieri odnehal že na polovici turneje in zdi se, da je pred njim še zelo dolga pot vrnitve. Tokrat prvič po desetih letih naša reprezentanca tudi ni imela skakalca, ki bi nastopil v vseh osmih serijah.

Potem ko je Bertoncelj nasledil Gorana Janusa, so bila vanj uperjena velika pričakovanja, da bo nasedli slovenski voz potegnil iz blata, a za zdaj učinkov ni. V bistvu so rezultati le še slabši. Novi trener hitro porablja kredit, vse bolj diši po nogometni zgodbi Tomaža Kavčiča, ki je bil uspešen z mladimi, v članski reprezentanci pa je pogorel. Slovenski skakalni ugled je skopnel že do te mere, da se je še natakar (z območja nekdanje Jugoslavije) v reprezentančnem hotelu v Innsbrucku čudil ob pogledu na slovenske novinarje, češ čemu ste se zbrali v takšnem številu glede na to, kakšne rezultate dosegate … V danem trenutku se tako ne zdi udarec niti zmanjšanje kvot za svetovni pokal po drugi periodi na šest, saj skorajda ni tekmovalcev na primerni ravni, da bi zapolnili sedem mest.




Glavni vrhunec sezone, februarsko svetovno prvenstvo v Seefeldu in Innsbrucku, je še pred vrati, a doslej strokovno vodstvo ni prepričalo. Zdi se, da morda malce preveč eksperimentira, veliko napako si je privoščilo že v Engelbergu z napačno pripravo smuči, nedeljsko dogajanje z zadrgama na Zajčevem in Laniškovem dresu pa je bilo prava mala blamaža. Semenič je denimo dejal, da pride do težav z zadrgo na kakšnih 50, 70 skokov, kakšna je torej verjetnost, da se to dvema našima skakalcema zgodi na isti tekmi?! Težko je verjeti Bertoncljevim besedam, da krivca tu ni, kdo skrbi za drese, je jasno, enako velja za pripravo smuči.

Sezona je sicer še rešljiva, a vodilni skakalni možje si bodo morali počasi nastaviti zrcalo in se vprašati, ali so se po koncu prejšnje zime odločili pravilno. Verjetnost, da bi Bertonclja zamenjali sredi zime, se zdi nična, se pa vseeno že lahko začnejo poigravati z novimi imeni.