Brezposelni in napovedi v času krize
Učinkovito delovanje neodvisnih strokovnih institucij in verodostojnost oblasti sta ključna za uspešno spopadanje s kriznimi razmerami.
Odpri galerijo
Večji val odpuščanj so maja še omejili vladni ukrepi proti koronavirusu, tudi v zadnjem trenutku dodano podaljšano državno plačevanje čakanja na delo. Foto Jože Suhadolnik
Posledice pandemije so trdo zarezale v trg dela in delovna mesta. Negotovost se v velikem delu gospodarstva povečuje in kar vsak tretji zaposleni se boji, da bo izgubil zaposlitev, sta pokazali nedavni anketi Mediane in Dela. Večji val odpuščanj so maja še omejili vladni ukrepi proti koronavirusu, tudi v zadnjem trenutku dodano podaljšano državno plačevanje čakanja na delo.
Vlada se je potrkala po prsih, da je rešila 260.000 delovnih mest. Vsaj začasni žarek upanja je tudi povečanje števila novih zaposlitev maja. A negotovost na mednarodnih trgih je vse bolj skrb vzbujajoča, in če se razmere ne bodo izboljšale, bo marsikatero delovno mesto v gospodarstvu do konca leta, ko se bo priprla državna finančna pipa iz ukrepov za blažitev posledic epidemije, propadlo ali bo resno ogroženo.
V državi je registriranih že dobrih 90.000 brezposelnih, 13.000 več kot pred začetkom epidemije. Te številke so sicer nižje, kot so bile na dnu zadnje gospodarske in finančne krize, ko smo se v prvih mesecih leta 2014 približali številki 130.000. A mi dna še nismo dosegli in vsi upamo na hiter odboj v obliki črke V.
Sicer pa lahko tudi ob obravnavi brezposelnosti ponovimo, da sta učinkovito delovanje neodvisnih strokovnih institucij in verodostojnost oblasti ključna za uspešno spopadanje s kriznimi razmerami. Če, kot je slišati, vladi niso všeč napovedi Umarja o gibanju brezposelnosti ter BDP za letos in prihodnje leto, je utemeljeno, da pretehta in izboljša učinke protikriznih ukrepov, ne pa da, podobno kot v primeru Sursa, politično ukrepa proti strokovni instituciji, ki pripravlja ključne makroekonomske podatke.
Spomnimo se, da je tudi ob prejšnji krizi nekatere v vladi zmotil napovedani padec BDP leta 2009. Sedež takratnega prvega moža Umarja je bil precej vroč, a so se na koncu Umarjeve napovedi izkazale za precej zanesljive.
In še pripis: v Sloveniji uporabljamo dve metodologiji za merjenje brezposelnosti – prva meri stopnjo registrirane brezposelnosti na zavodu za zaposlovanje, druga pa stopnjo anketirane brezposelnosti po meri Mednarodne organizacije dela in Eurostata. Registrirana brezposelnost je vedno višja od anketne in njunih številk seveda ni mogoče primerjati. Od vlade, predvsem pa od njene svetovalne skupine bi pričakovali, da to razliko upošteva.
Vlada se je potrkala po prsih, da je rešila 260.000 delovnih mest. Vsaj začasni žarek upanja je tudi povečanje števila novih zaposlitev maja. A negotovost na mednarodnih trgih je vse bolj skrb vzbujajoča, in če se razmere ne bodo izboljšale, bo marsikatero delovno mesto v gospodarstvu do konca leta, ko se bo priprla državna finančna pipa iz ukrepov za blažitev posledic epidemije, propadlo ali bo resno ogroženo.
V državi je registriranih že dobrih 90.000 brezposelnih, 13.000 več kot pred začetkom epidemije. Te številke so sicer nižje, kot so bile na dnu zadnje gospodarske in finančne krize, ko smo se v prvih mesecih leta 2014 približali številki 130.000. A mi dna še nismo dosegli in vsi upamo na hiter odboj v obliki črke V.
Sicer pa lahko tudi ob obravnavi brezposelnosti ponovimo, da sta učinkovito delovanje neodvisnih strokovnih institucij in verodostojnost oblasti ključna za uspešno spopadanje s kriznimi razmerami. Če, kot je slišati, vladi niso všeč napovedi Umarja o gibanju brezposelnosti ter BDP za letos in prihodnje leto, je utemeljeno, da pretehta in izboljša učinke protikriznih ukrepov, ne pa da, podobno kot v primeru Sursa, politično ukrepa proti strokovni instituciji, ki pripravlja ključne makroekonomske podatke.
Spomnimo se, da je tudi ob prejšnji krizi nekatere v vladi zmotil napovedani padec BDP leta 2009. Sedež takratnega prvega moža Umarja je bil precej vroč, a so se na koncu Umarjeve napovedi izkazale za precej zanesljive.
In še pripis: v Sloveniji uporabljamo dve metodologiji za merjenje brezposelnosti – prva meri stopnjo registrirane brezposelnosti na zavodu za zaposlovanje, druga pa stopnjo anketirane brezposelnosti po meri Mednarodne organizacije dela in Eurostata. Registrirana brezposelnost je vedno višja od anketne in njunih številk seveda ni mogoče primerjati. Od vlade, predvsem pa od njene svetovalne skupine bi pričakovali, da to razliko upošteva.
