Jastog, torta, bomba
Pri mirovnih sporazumih je treba biti previden, preden jim začnemo nazdravljati.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Tri lepa darila je dobil ameriški predsednik Donald Trump za 72. rojstni dan, ki ga je v Singapurju praznoval dva dni vnaprej. Svežega jastoga in čokoladno torto mu je podaril singapurski premier Lee Hsien Loong. Atomsko bombo mu je obljubil Kim Džong Un.
Poleg tega mu bo severnokorejski vodja daroval popolno denuklearizacijo, če se v zgodovinski proces sprave ne bodo vmešali zli duhovi geopolitičnih morskih razbojnikov in umazani prsti neutrudnih strategov smrti.
Toda najpomembnejše darilo, ki ga bosta s singapurskega srečanja tako Trump kot Kim prinesla domov, je pravzaprav spoznanje, da samo vera v mir in prizadevanja za to, da ga dosežemo, lahko naredijo katerokoli državo veliko. Smrtonosni brezpilotni letalniki in uničevalne bombe delajo tako Ameriko kot Severno Korejo tragično v svoji moči. Prizadevanje za mir ju lahko spremeni v resnično veličastni borki za pravo stvar.
Rojstne dni lahko praznujemo vnaprej. Pri mirovnih sporazumih je treba biti previden, preden jim začnemo nazdravljati. Resda še nikoli nismo videli mehkejšega Trumpa in bolj nasmejanega Kima, vendar je zaupanje, ki sta ga ustvarila, krhko kakor kozarec iz najtanjšega stekla. Preden vanj nalijemo šampanjec, ga je treba okrepiti, napolniti s trajno vsebino in ga prekriti s premišljenim programom.
Še nikdar prej se nista pogledala v oči, se rokovala in skupaj sedla na kosilo neki ameriški predsednik in neki severnokorejski vodja. Še več, sporazum, ki sta ga podpisala, je pomemben temelj globalne prihodnosti. Ali se nam morda ni več treba bati jedrske vojne? Se morda končno lahko posvetimo gradnji skupne barke, s katero bomo zapluli čez široko morje nove, globalne civilizacije?
Toda mir je bolj poslanstvo kot darilo. Treba ga je šele zgraditi, postaviti na dobre temelje, pokriti z varno streho. Treba je dokazati, da ga je mogoče vzpostaviti. In potem, kozarce v zrak! Vsi bomo imeli vzrok za slavje.
Poleg tega mu bo severnokorejski vodja daroval popolno denuklearizacijo, če se v zgodovinski proces sprave ne bodo vmešali zli duhovi geopolitičnih morskih razbojnikov in umazani prsti neutrudnih strategov smrti.
Toda najpomembnejše darilo, ki ga bosta s singapurskega srečanja tako Trump kot Kim prinesla domov, je pravzaprav spoznanje, da samo vera v mir in prizadevanja za to, da ga dosežemo, lahko naredijo katerokoli državo veliko. Smrtonosni brezpilotni letalniki in uničevalne bombe delajo tako Ameriko kot Severno Korejo tragično v svoji moči. Prizadevanje za mir ju lahko spremeni v resnično veličastni borki za pravo stvar.
Rojstne dni lahko praznujemo vnaprej. Pri mirovnih sporazumih je treba biti previden, preden jim začnemo nazdravljati. Resda še nikoli nismo videli mehkejšega Trumpa in bolj nasmejanega Kima, vendar je zaupanje, ki sta ga ustvarila, krhko kakor kozarec iz najtanjšega stekla. Preden vanj nalijemo šampanjec, ga je treba okrepiti, napolniti s trajno vsebino in ga prekriti s premišljenim programom.
Še nikdar prej se nista pogledala v oči, se rokovala in skupaj sedla na kosilo neki ameriški predsednik in neki severnokorejski vodja. Še več, sporazum, ki sta ga podpisala, je pomemben temelj globalne prihodnosti. Ali se nam morda ni več treba bati jedrske vojne? Se morda končno lahko posvetimo gradnji skupne barke, s katero bomo zapluli čez široko morje nove, globalne civilizacije?
Toda mir je bolj poslanstvo kot darilo. Treba ga je šele zgraditi, postaviti na dobre temelje, pokriti z varno streho. Treba je dokazati, da ga je mogoče vzpostaviti. In potem, kozarce v zrak! Vsi bomo imeli vzrok za slavje.
