Kako visoko lahko letijo pomorski piloti?
Napoved stavke je bila torej koristna že zaradi razkritja slabega državnega izpolnjevanja lastnih zakonov. In država za to ne bo niti plačala kazni niti ne bo šla v zapor.
Odpri galerijo
Pomorski piloti na poti proti čezoceanki, ki jo je treba pripeljati varno v pristanišče. Foto Piloti Koper
Se morda komu zdi logično, da skupina petih pomorskih pilotov in petih voditeljev čolnov lahko spravi v zadrego vso državo, ker jim ni prav, da njihov stiskaško razpoložen lastnik ni pripravljen k dobrim plačam odškrniti še dodatnega delčka svojega lepega dobička za še boljše plače? Seveda ni logično. Ampak tu trčimo na teoretično vprašanje, kdo vse ima ustavno pravico do stavke in do kakšne stavke. Zagovorniki pomorskih pilotov pravijo, da imajo pravico stavkati, in če se njim 2300 evrov neto plače za delo ponoči, v petek in svetek, v zelo odgovornih in nevarnih razmerah zdi premalo, bodo pač stavkali.
Nesmiselno je zdaj zavistno očitati pilotom, da naj bodo zadovoljni s tem, kar imajo. V Sloveniji imamo samo pet pilotov (trije se ravno izobražujejo za ta poklic). Če kdo misli, da je lahko postati pomorski pilot, naj jim konkurira, če more. Grožnja je pripomogla vsaj k temu, da je en delček Slovencev izvedel, da obstajajo tudi piloti za ladje. Če torej slabo poznamo pomorstvo in mehanizme v njem, je modro, da ne sodimo prehitro.
Država kljub določbam pomorskega zakonika in pred enajstimi leti sprejete uredbe o koncesiji o upravljanju koprskega pristanišča ni ustanovila gospodarske javne službe pomorske pilotaže. Te službe ni uredila skladno z zakonom niti na področju vleke ladij, vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti in še česa. Napoved stavke je bila torej koristna že zaradi razkritja slabega državnega izpolnjevanja lastnih zakonov. In država za to ne bo niti plačala kazni niti ne bo šla v zapor.
Ali so si z napovedjo stavke zaposleni in s pridobljenimi 20- do 35-odstotnim povišanjem plač ter drugimi izboljšavami res naredili medvedjo uslugo, bo pokazal čas. Mnogi namreč menijo, da se bo z ustanovitvijo gospodarske javne službe zaposlenim v tej službi težko še godilo tako, kot se jim zdaj. Državni predstavniki so spoznali, da peščica ljudi ne more zaradi lastnega interesa, težkega 100.000 evrov, državi groziti z neprimerno večjo škodo. Če drugega ne, je Luka pred leti zlahka tekmovala s Trstom prav zato, ker so tržaško pristanišče nenehno hromile stavke. Sindikalisti žerjavisti, ki zdaj vodijo pilote, si pravice do stavke ne pustijo jemati. Tudi zato, ker so njihove stavke do zdaj povzročile precej manj škode, kot dolga vrsta državnih (ne)odločitev. Torej, če lahko uničuje država, smo mi še najmanjši problem.
V vladi so nam zdaj potrdili, da bodo sprejeli rešitve in o njih govorili, ko bodo pripravljene. Leta 2005 je druga vlada v času napovedi podobne in povsem primerljive stavke na železnici sprejela sklep, s katerim bi ob stavki na tirih zagotovila, kolikor bi bilo mogoče majhno škodo vsem drugim. Razumljivo. Z vsem spoštovanjem pravice do stavke vseeno velja zelo tehten premislek o sorazmernosti škode, ki bi bila dopustna, da bi bilo pravici zadoščeno.
Nesmiselno je zdaj zavistno očitati pilotom, da naj bodo zadovoljni s tem, kar imajo. V Sloveniji imamo samo pet pilotov (trije se ravno izobražujejo za ta poklic). Če kdo misli, da je lahko postati pomorski pilot, naj jim konkurira, če more. Grožnja je pripomogla vsaj k temu, da je en delček Slovencev izvedel, da obstajajo tudi piloti za ladje. Če torej slabo poznamo pomorstvo in mehanizme v njem, je modro, da ne sodimo prehitro.
Država kljub določbam pomorskega zakonika in pred enajstimi leti sprejete uredbe o koncesiji o upravljanju koprskega pristanišča ni ustanovila gospodarske javne službe pomorske pilotaže. Te službe ni uredila skladno z zakonom niti na področju vleke ladij, vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti in še česa. Napoved stavke je bila torej koristna že zaradi razkritja slabega državnega izpolnjevanja lastnih zakonov. In država za to ne bo niti plačala kazni niti ne bo šla v zapor.
Z vsem spoštovanjem pravice do stavke vseeno velja premislek o sorazmernosti še dopustne škode.
Ali so si z napovedjo stavke zaposleni in s pridobljenimi 20- do 35-odstotnim povišanjem plač ter drugimi izboljšavami res naredili medvedjo uslugo, bo pokazal čas. Mnogi namreč menijo, da se bo z ustanovitvijo gospodarske javne službe zaposlenim v tej službi težko še godilo tako, kot se jim zdaj. Državni predstavniki so spoznali, da peščica ljudi ne more zaradi lastnega interesa, težkega 100.000 evrov, državi groziti z neprimerno večjo škodo. Če drugega ne, je Luka pred leti zlahka tekmovala s Trstom prav zato, ker so tržaško pristanišče nenehno hromile stavke. Sindikalisti žerjavisti, ki zdaj vodijo pilote, si pravice do stavke ne pustijo jemati. Tudi zato, ker so njihove stavke do zdaj povzročile precej manj škode, kot dolga vrsta državnih (ne)odločitev. Torej, če lahko uničuje država, smo mi še najmanjši problem.
V vladi so nam zdaj potrdili, da bodo sprejeli rešitve in o njih govorili, ko bodo pripravljene. Leta 2005 je druga vlada v času napovedi podobne in povsem primerljive stavke na železnici sprejela sklep, s katerim bi ob stavki na tirih zagotovila, kolikor bi bilo mogoče majhno škodo vsem drugim. Razumljivo. Z vsem spoštovanjem pravice do stavke vseeno velja zelo tehten premislek o sorazmernosti škode, ki bi bila dopustna, da bi bilo pravici zadoščeno.
