Laže preprečiti kot zdraviti

Ljudje smo očitno prav nagnjeni k temu, da začnemo lastno zdravje ceniti šele, ko utegne biti že prepozno.

Objavljeno
04. marec 2019 06.00
Posodobljeno
04. marec 2019 06.00
KARIKATURA: Marko Kočevar
Zdrav človek ima milijon želja, bolan le eno. In eno samo željo ima vsako leto okoli 14.000 ljudi, ki se soočijo z diagnozo rak. Želijo si ozdravitve. Zanjo so številni med njimi pripravljeni v trenutku narediti vse tisto, česar prej dolga leta niso mogli. Če so prej vedno našli izgovor, da za preventivo nimajo časa, je ta zdaj na prvem mestu.

Kadilci odvržejo cigarete, tisti s čezmerno telesno težo se posvetijo zdravi prehrani in športu, drugi se izogibajo sončnim žarkom, pretiranemu pitju alkohola, raznovrstnim kemikalijam in stresu, vsi po vrsti pa začenjajo misliti nase in na to, kako pomembni so samo zato, ker so. Ljudje smo očitno prav nagnjeni k temu, da začnemo lastno zdravje ceniti šele, ko utegne biti že prepozno.

Kako pomembni sta primarna in sekundarna preventiva, kažejo rezultati državnega programa obvladovanja raka (DPOR 2010–2015). V tem obdobju je bilo doseženih nekaj vidnih uspehov: znižala se je incidenca pljučnega raka pri moških, razpolovila se je pri raku materničnega vratu in se pomembno znižuje pri najpogostejšem raku v Sloveniji (debelo črevo in danka), ki ga zaradi presejalnih programov tudi odkrivajo v zgodnejšem stadiju.

V obdobju 2017–2021 si želijo strokovnjaki z DPOR še izboljšati ukrepe na področju preventive, s katerimi sledijo tudi evropskemu kodeksu proti raku s specifičnimi cilji in ukrepi. Med njimi je tudi cepljenje proti HPV in hepatitisu B.

A če lahko osnovna preventiva pri nekaterih prepreči razvoj ali razrast smrtonosne bolezni, ta žal še vedno vse prevečkrat zahrbtno udari pri mladih in povsem zdravih ljudeh. Takrat je ključno, da imamo dobro razvito tudi terciarno preventivo, torej dostop do novih metod zdravljenja in skrb za kakovost življenja bolnikov.