Parlamentarne volitve za na Luno
Večkrat ko se bo Janša pokazal z Orbánom, in večkrat ko bo s tviti razdvajal javnost, močnejši bo odziv druge strani.
Odpri galerijo
Trenutno razpoloženje volilnega telesa zato lahko razumemo tudi s primerjavo z naravnim pojavom – plimovanjem. FOTO: Jure Eržen/Delo
Še pred mesecem dni je kazalo, da volitve na prvo junijsko nedeljo še zdaleč niso odločene. Na vrhu so bile tri stranke, ki so se vsaj pol leta izmenjevale na prvem mestu, četrta se je poskušala trojici priključiti. Po majskih praznikih vidimo drugačno sliko: SDS je po podatkih vsaj dveh raziskav javnega mnenja močno napredovala, LMŠ in SD, da ne govorimo o SMC, pa so klecnile. Zdi se, da je razlika med vodilno stranko in zasledovalkami velika, skoraj prevelika, da bi jim uspelo nadomestiti zaostanek. Je zato, slabe tri tedne pred volitvami, že vse odločeno? Takšen scenarij se v tem trenutku zdi najverjetnejši in bi bilo treba nanj staviti, če bi igrali za denar.
A mogoč je tudi drugačen razplet. Slovensko volilno telo je že vsaj zadnjih 15 let zelo volatilno. Zmaga SD leta 2008 ali zmaga PS leta 2011, konec koncev tudi zmaga SDS leta 2004, potrjujejo, da se veliko volivcev odloča, komu dati glas, v zadnjem tednu, celo v zadnjih dneh in urah pred volitvami. Vse omenjene volitve so imele specifične značilnosti in ni nujno, da se bodo te pokazale tudi na letošnjih volitvah. Pa vendar, po Delovi in še nekaterih drugih anketah, po katerih je začela SDS izstopati na vrhu, je bilo v javnem prostoru mogoče zaznati vsem dober refleks »antijanša«. Ta je bil v desetih letih učinkovit in brez dvoma bo pomemben dejavnik tudi na tokratnih volitvah, ne vemo pa, koliko pomemben. Vse je odvisno od prvaka SDS – večkrat ko se bo pokazal z madžarskim avtoritarcem Viktorjem Orbánom (zato pozivi ustavimo orbanizacijo) in bolj ko bo tvital o tem, da bodo »popravili« datum praznika odpora proti okupatorju, kar je napoved poglabljanja kulturnega boja na Slovenskem, večja bo mobilizacija na drugi strani.
Trenutno razpoloženje volilnega telesa zato lahko razumemo tudi s primerjavo z naravnim pojavom – plimovanjem. SDS je v kampanji že štiri leta. Janša je v tem času utrdil in izklesal volilno telo, ki kljubuje vsaki novi aferi, ki jo povzročijo v SDS (kredit Dijane Đuđić) – ob vsaki nevihti, burji ali jugu ostaja SDS kot neomajen steber, čeprav je ta vsako leto bolj načet. Na drugi strani so stranke, ki nikakor ne morejo vreči sidra, morje jih premetava, enkrat gor, drugič dol, nanje vplivata tudi plima in oseka. Aktualne raziskave javnega mnenja trenutno lahko interpretiramo tudi tako, da so se potencialni volivci začasno umaknili vase – od tod tudi tretjina ali več neopredeljenih. Zdi se, da smo v času oseke, zato je podpora večini političnih strank nižja, razen SDS. Sledila bo plima in takrat SDS vedno ostane pod vodo, vendar to ne pomeni, da se to lahko zgodi tudi 3. junija. Na plimovanje vpliva Lunina gravitacija, v slovenskem primeru so to do zdaj bili Borut Pahor, Zoran Janković in Miro Cerar. A danes še ne vemo, kako močna bo Luna, če sploh, in to trenutno ni jasno niti volivcem.
A mogoč je tudi drugačen razplet. Slovensko volilno telo je že vsaj zadnjih 15 let zelo volatilno. Zmaga SD leta 2008 ali zmaga PS leta 2011, konec koncev tudi zmaga SDS leta 2004, potrjujejo, da se veliko volivcev odloča, komu dati glas, v zadnjem tednu, celo v zadnjih dneh in urah pred volitvami. Vse omenjene volitve so imele specifične značilnosti in ni nujno, da se bodo te pokazale tudi na letošnjih volitvah. Pa vendar, po Delovi in še nekaterih drugih anketah, po katerih je začela SDS izstopati na vrhu, je bilo v javnem prostoru mogoče zaznati vsem dober refleks »antijanša«. Ta je bil v desetih letih učinkovit in brez dvoma bo pomemben dejavnik tudi na tokratnih volitvah, ne vemo pa, koliko pomemben. Vse je odvisno od prvaka SDS – večkrat ko se bo pokazal z madžarskim avtoritarcem Viktorjem Orbánom (zato pozivi ustavimo orbanizacijo) in bolj ko bo tvital o tem, da bodo »popravili« datum praznika odpora proti okupatorju, kar je napoved poglabljanja kulturnega boja na Slovenskem, večja bo mobilizacija na drugi strani.
Trenutno razpoloženje volilnega telesa zato lahko razumemo tudi s primerjavo z naravnim pojavom – plimovanjem. SDS je v kampanji že štiri leta. Janša je v tem času utrdil in izklesal volilno telo, ki kljubuje vsaki novi aferi, ki jo povzročijo v SDS (kredit Dijane Đuđić) – ob vsaki nevihti, burji ali jugu ostaja SDS kot neomajen steber, čeprav je ta vsako leto bolj načet. Na drugi strani so stranke, ki nikakor ne morejo vreči sidra, morje jih premetava, enkrat gor, drugič dol, nanje vplivata tudi plima in oseka. Aktualne raziskave javnega mnenja trenutno lahko interpretiramo tudi tako, da so se potencialni volivci začasno umaknili vase – od tod tudi tretjina ali več neopredeljenih. Zdi se, da smo v času oseke, zato je podpora večini političnih strank nižja, razen SDS. Sledila bo plima in takrat SDS vedno ostane pod vodo, vendar to ne pomeni, da se to lahko zgodi tudi 3. junija. Na plimovanje vpliva Lunina gravitacija, v slovenskem primeru so to do zdaj bili Borut Pahor, Zoran Janković in Miro Cerar. A danes še ne vemo, kako močna bo Luna, če sploh, in to trenutno ni jasno niti volivcem.
