Trgovina s porcelanom

Globalizacija bolj ali manj kakovostnih vsebin v zadnjih letih ni le obogatila gledalske in poslušalske izkušnje, ampak je porodila dvom o tem, da je javna radiotelevizija še vedno nepogrešljiv del demokratičnih sistemov oziroma nekaj, brez česar je posameznik, volivec ali državljan prikrajšan za obveščeno in poučeno izbiro. O tem nazorno govori primer britanskega javnega servisa, katerega prihodnost se je od začetka leta na Otoku spremenila v predmet burne razprave, ki za BBC, institucijo, znano po vsem svetu tudi kot sredstvo britanske mehke moči, vsaj na prvi pogled ne obeta nič dobrega. Grozi mu namreč, da se bo spremenil v prizorišče kulturnega boja, v katerem bodo sile diskontinuitete na podlagi globoko zakoreninjenega in čedalje bolj razširjenega prepričanja, da BBC ne služi več ...