Vleka bančne sanacijske vrvi

Vpletene stani rešitve pričakovano vidijo vsaka skozi svoja očala in s pripombami vrv vlečejo na svojo stran.
Fotografija: Foto Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Foto Leon Vidic/Delo

Zakon, ki naj bi razlaščenim vlagateljem iz zadnje sanacije bank po petih letih le omogočil vložitev odškodninskih tožb v postopku sprejemanja pričakovano dviguje prah in prinaša nasprotujoče si poglede na predvidene rešitve. Tako zelo, da je novi guverner Boštjan Vasle ta teden premieru Marjanu Šarcu poslal kar odprto pismo, ker vlada ni upoštevala pripomb Banke Slovenije.

Tokratni predlog v grobem predvideva, da bodo razlaščeni delničarji in imetniki podrejenih obveznic lahko odškodninsko tožili Banko Slovenije, ki naj bi plačala odškodnino, če se bo izkazalo, da so bili prizadeti bančni vlagatelji zaradi odločbe Banke Slovenije na slabšem, kot bi bili, če odločbe ne bi bilo. Centralna banka bo morala razlaščencem zagotoviti dostop do dokumentov, povezanih s sanacijo bank, sodišče pa bo nato s skupino izvedencev presodilo, ali je bil ukrep izbrisa upravičen ali ne in kolikšna bo odškodnina.

Vpletene strani rešitve pričakovano vidijo vsaka skozi svoja očala in s pripombami vrv vlečejo na svojo stran. Banka Slovenije, opogumljena z enakim stališčem Evropske centralne banke (ECB), tako protestira proti plačilu morebitne odškodnine ne glede na odgovornost, saj da bi šlo za monetarno financiranje in da so korist od izbrisa imeli država kot lastnica bank in banke. Zanimivo je, da se je guverner odločil za javni protest in ne za tiho diplomacijo, kar lahko razumemo tudi kot napenjanje mišic na novi funkciji.

Tako Banka Slovenije kot ECB izražata zadržke do vsesplošnega razkrivanja sanacijskih dokumentov razlaščencem, ti in njihovi zastopniki pa se seveda zavzemajo, da bi imeli dostop do vsega, kar bi jim omogočilo dokazati zgrešenost izbrisa. Vlada je dostop do dokumentov prevalila na ATVP. Na različnih bregovih so tudi glede skupine izvedencev, ki naj bi sodišču pomagali ugotoviti, ali je bila ocena velikosti bančne luknje ustrezna ali ne. Medtem ko bi Banka Slovenije želela vključiti tudi tuje strokovnjake in mnenja evropskih institucij, se razlaščenci slednjega branijo, saj menijo, da bodo te podprle eksperiment popolnega izbrisa v Sloveniji. Boj za sestavo skupine izvedencev gotovo ni nepomemben, saj utegne zaradi zahtevnosti materije prav ona imeti ključno besedo pri presoji, ali je bil milijardni izbris upravičen ali ne.

Vlada je z dopisno sejo ekspresno potrdila predlog zakona o sodnem varstvu razlaščencev. Z njim se res zamuja že dve leti, a kot kaže, je s sprejetjem pohitela, da je ne bi prehitel državni svet in tudi da se bo z njim lahko »pohvalila« pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki mu mora zaradi začetega postopka do 15. aprila poslati odgovore glede izbrisa. Gotovo je pohvalno, da sprejetje zakona napreduje, a dobro bi bilo tudi, da bi bil ta v ključnih točkah usklajen z deležniki, da ne bo o odpravi ustavnosti spet odločalo ustavno sodišče, kar bi vse skupaj dodatno zavleklo.