Zakaj kupimo manj jogurtov
Potrošniški krč se zgodi hitro, sproščanje krča pa je bolče in počasno.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Statistiki so izračunali, da Slovenci potrošimo manj za hrano in druge potrebščine v gospodinjstvih, bolj pa odpremo denarnico za nakup trajnih dobrin, denimo avtomobilov, pohištva ali stanovanj. Od leta 2008 smo se naučili, da se zaupanje v trgovini in gospodarstvu nasploh gradi dolgoročno, razblini pa se lahko v hipu. Zdi se, da je zaupanje nekoliko načeto. Ali je čas, da povzročimo paniko? Tako hudo še ni, prej je dobro analizirati vzroke. Na makroekonomske vzroke ne moremo vplivati, denimo na izvoz in druge dejavnike v okolju, lahko pa globlje pogledamo doma.
Slovenci imamo radi avtomobile, prav tako imamo radi lepo notranjo opremo, zato so nakupi teh dobrin nekako logični. To kaže, da Slovenci denar še imamo ali pa smo si ga pripravljeni izposoditi, da bi imeli boljši in lepši avtomobil kot sosedje ali pa da bi živeli v normalnem stanovanju.
Toda, zakaj kupujemo manj jogurtov, če nekoliko banaliziramo? Najranljivejši sloji imajo več denarja, socialne pomoči so višje, prav tako je polna zaposlenost, službo ima vsak, ki to želi. Denar ne bi smel biti problem. Lahko bi rekli, da vsak poje en jogurt, ne bo jih kar naenkrat pojedel pet, odpovedal se jim pa tudi ne bo. Eden od vzrokov za tokratni upad, ki je drugačen od upadov v preteklosti, bi se lahko skrival v tako imenovanem dogovoru o ureditvi delovnega časa v trgovini. Trgovine so od letos zaprte ob praznikih, delajo pa lahko največ 15 delovnih dni na leto. Nakupne navade vsakega posameznika so seveda različne. Nekateri se lotevajo nakupov sistematično, drugi bolj impulzivno, dejstvo pa je: če trgovine niso odprte, pač nimaš kje trošiti.
Eden od načinov merjenja BDP je merjenje tega agregata prek potrošnje, in če potrošnje ni, tudi BDP ne raste. Obeti za ta del, se pravi domačo potrošnjo so dobri, vlada v nastajanju obljublja krepitev domačega zasebnega trošenja, še posebno ker je to del programa Levice.
Slovenci imamo radi avtomobile, prav tako imamo radi lepo notranjo opremo, zato so nakupi teh dobrin nekako logični. To kaže, da Slovenci denar še imamo ali pa smo si ga pripravljeni izposoditi, da bi imeli boljši in lepši avtomobil kot sosedje ali pa da bi živeli v normalnem stanovanju.
Toda, zakaj kupujemo manj jogurtov, če nekoliko banaliziramo? Najranljivejši sloji imajo več denarja, socialne pomoči so višje, prav tako je polna zaposlenost, službo ima vsak, ki to želi. Denar ne bi smel biti problem. Lahko bi rekli, da vsak poje en jogurt, ne bo jih kar naenkrat pojedel pet, odpovedal se jim pa tudi ne bo. Eden od vzrokov za tokratni upad, ki je drugačen od upadov v preteklosti, bi se lahko skrival v tako imenovanem dogovoru o ureditvi delovnega časa v trgovini. Trgovine so od letos zaprte ob praznikih, delajo pa lahko največ 15 delovnih dni na leto. Nakupne navade vsakega posameznika so seveda različne. Nekateri se lotevajo nakupov sistematično, drugi bolj impulzivno, dejstvo pa je: če trgovine niso odprte, pač nimaš kje trošiti.
Eden od načinov merjenja BDP je merjenje tega agregata prek potrošnje, in če potrošnje ni, tudi BDP ne raste. Obeti za ta del, se pravi domačo potrošnjo so dobri, vlada v nastajanju obljublja krepitev domačega zasebnega trošenja, še posebno ker je to del programa Levice.
