Po himni zdaj nespoštljivo hodimo

Res je, država še ni postavila javnega spomenika, ki bi dostojno zaznamoval prelomni trenutek naše osamosvojitve. Toda, čeprav neformalno, že imamo spomenik osamosvojitve – besedilo državne himne Prešernove Zdravljice, nedostojno vgravirane v tlak Čopove ulice, v nasprotju z zakonom o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije. Po besedilu naše himne, vandalizirane že s taktilno označbo slepim in slabovidnim, hodijo nevede tuji turisti pa tudi Ljubljančani, nanj se včasih polula še kak pes.

Projekt je leta 2013 naročilo javno podjetje Vodovod-kanalizacija arhitekturnemu ateljeju Medprostor d. o. o. iz Ljubljane. Direktor in solastnik tega podjetja, ki je prejelo med drugim Plečnikovo nagrado in medaljo in nagrado Prešernovega sklada, je naš podžupan urbanist/arhitekt Rok Žnidaršič. Cena vgraviranih verzov naše državne himne v tlaku Čopove ulice ni znana, izvedena je bila v okviru celotne arhitekturne ureditve, izbrane na javnem razpisu podjetja Hidrotehnik d. o. o.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, oddelek za kulturo MOL, ima na seznamu 233 spomenikov na javnih in zunanjih površinah stavb v Ljubljani. Od leta 2000 je bilo vnesenih na ta seznam dvajset spomenikov, med njimi tudi spomenik – igralo na Eipprovi ulici v bližini Plečnikovega doma, kjer lahko kdorkoli mimoidoči spači s premikom kroglic – kot na računalu – profil našemu velikemu mojstru. Toda besedila naše himne na Čopovi ulici na seznamu MOL ni.

Kakor številni kritiki blatenja naše osamosvojitve sva tudi midva s pokojnim kolegom Kerševanom protestirala proti zlorabi naše himne in dobila 14. 3. 2017 odgovor našega podžupana Aleša Čerina: »Vendar, če ne doumeta, da so verzi, vtisnjeni pri celoviti prenovi Čopove ulice, sodoben pristop estetike ulice, ki vodi k Prešernu, vama tudi moj odgovor ne bo pomagal!« Sporočila nisva doumela in sva še nekajkrat skupaj z Alenko Bizjak in drugimi občani opominjala na nedostojno zlorabo naše himne, a brez haska.

Himna Republike Slovenije je sedma kitica pesmi Zdravljice Franceta Prešerna (1800–1849) na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla (1880–1965). Besedilo himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!« govori o miru in prijateljskem sobivanju narodov.

Je v nasprotju z večino evropskih himn, ki pozivajo k orožju in vojni, in zato je slovenska himna, kot himna Evropske unije Beethovnova Oda radosti, v Registru Evropske unije. Po napornih zmagah na mednarodnih športnih prireditvah športniki zapojejo našo himno v spoštovanju naše identitete in naše samostojnosti. Le MOL ne razume pomembnosti naše himne in ne odstrani madeža na Čopovi ulici.

Sicer pa se bo problem rešil sam od sebe, saj črke iz zlitine že same padajo iz tlaka.

***

Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana.