Predsednica položila venec k Prešernovemu spomeniku

Na današnji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, po državi potekajo večje in manjše prireditve. Številne kulturne ustanove so danes za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata.

Letošnji praznik kulture bo zaznamovalo tudi odprtje Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici.

Venec k Prešernovemu spomeniku v Ljubljani je položila predsednica republike Nataša Pirc Musar, prav tako sta venec k spomeniku položili ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac.

FOTO: Jože Suhadolnik

Združenje dramskih umetnikov Slovenije vabi na 39. tradicionalni recital Prešernove poezije ob slovenskem kulturnem prazniku. Člani združenja, igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledaliških hiš in samostojni ustvarjalci na področju kulture, bodo točno opoldne kulturni praznik s poezijo počastili na ljubljanskem Prešernovem trgu, novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu.

FOTO: Jože Suhadolnik  

Prešernov dan v Kranju FOTO: Pija Kapitanovič  

Najvišja priznanja v slovenski umetnosti so podelil na predvečer praznika na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so prejeli vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.

Slovenskega kulturnega praznika se s prireditvami spominjajo tudi zamejski Slovenci v vseh štirih sosednjih državah, Avstriji, Hrvaški, Italiji in na Madžarskem, ter po svetu.

FOTO: Jože Suhadolnik  

Golob: Kultura je temelj naše družbe

»Slovenija je ena redkih držav na svetu, ki je kulturi namenila državni praznik. Danes se spominjamo velikana slovenske poezije, dr. Franceta Prešerna, in s tem praznujemo temeljne vrednote, ki so nas skozi zgodovino oblikovale – in nas povezujejo tudi danes. Prešernova dela so odraz identitete slovenskega naroda in njegovega mesta v evropski kulturi. Njegova Zdravljica, ki odmeva kot himna miru in povezovanja med narodi, ostaja večna spodbuda k strpnosti in sožitju,« je v poslanici zapisal premier Robert Golob. 

Posebno simboliko današnjemu prazniku podeljuje dejstvo, da prav danes, na slovenski kulturni praznik, uradni začetek svojega veličastnega leta doživlja Evropska prestolnica kulture v Novi Gorici in Gorici, je nadaljeval. »Ta projekt je prvi v zgodovini, ki presega državne meje in združuje mesti iz dveh držav v enotno kulturno srce Evrope. To je dokaz, da kultura ne pozna meja, ampak jih presega, briše ter s tem gradi mostove. Nova Gorica in Gorica sta danes simbol povezovanja, miru in sodelovanja, ki ga v sodobnem svetu tako zelo potrebujemo. Kar je bilo nekoč ločeno, je danes združeno. Ko se zazremo v prihodnost, moramo biti ponosni na to, kar smo dosegli. Kultura je duša naroda in hkrati gibalo napredka. Prav v kulturi najdemo navdih, ki nas vodi naprej, ki nam omogoča, da razumemo svojo preteklost in si upamo sanjati prihodnost. Današnji dan naj bo opomnik, da je kultura temelj naše družbe, da nas bogati in povezuje,« je poudaril Golob. 

Na Prešernovem trgu ponovno odzvanjali pesnikovi verzi

Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je pripravilo 39. tradicionalni recital Prešernove poezije ob slovenskem kulturnem prazniku. Na ljubljanskem Prešernovem trgu so poezijo Franceta Prešerna recitirali člani ZDUS, igralke in igralci iz slovenskih poklicnih gledaliških hiš in samostojni ustvarjalci na področju kulture.

Prireditev je uvedla Zdravljica v interpretaciji dramskega igralca Toneta Gogale, nato so prebrali nagovor predsednika ZDUS Borisa Mihalja ob slovenskem kulturnem prazniku. V njem je zapisal, da je bila naša beseda od nekdaj »orodje za doseganje svobode, izraz upanja in moč, ki nas povezuje«, naši pesniki in umetniki pa »naš skupen dih, naša moč, vse do osamosvojitve«. Umetniki so po njegovih besedah duša vsakega naroda. Umetnost pa »ni luksuz, ni zabava za redke priložnosti. Umetnost je rezultat discipline, šolanja, dela, odrekanj. Je osnova in bistvo tudi naše, slovenske identitete, je način bivanja, razumevanja sveta in sebe«. V času recitala je Prešernov trg na poti proti Mestni hiši prečkal tudi sprevod protestnikov v podporo srbskim študentom, ki so ga organizatorji pozdravili.

Recital Prešernove poezije v organizaciji ZDUS je sicer potekal še na novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu. Recital Prešernove poezije ob slovenskem kulturnem prazniku se je pred leti pričel kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastal je kot protest zoper namene nekdanjih politikov, da na področju nekdanje skupne države vzpostavijo enotno kulturno ministrstvo, piše na spletni strani sigledal.org.

Sejem v Kranju

Gorenjska prestolnica se je na današnji slovenski kulturni praznik znova preoblekla v podobo iz 19. stoletja, ko je v Kranju živel pesnik France Prešeren. 22. Prešernov smenj obiskovalce vabi v Kranj s sejemskim utripom in bogatim kulturnim dogajanjem. Vrata so na stežaj odprli številni hrami kulture.

Sejem v Kranju Foto Vojko Urbančič

Kranjski župan Matjaž Rakovec je 22. Prešernov smenj odprl z recitacijo Prešernove pesmi Kam?. »Ti verzi so nastali ob nekem drugem času, ob neki drugi priložnosti in predvsem ob nekem drugem občutku. Prepričan sem, da bi danes Prešeren z lahkoto našel odgovor kam - v Kranj, kjer bi morda našel notranji mir in srečo, ki jo je iskal v svojem življenju,« je izpostavil Rakovec. Kot je poudaril, je Kranj danes drugačen. Ponuja pa možnost, da podoživimo Prešernov čas. 

Letošnji Prešernov smenj na 20 različnih prizoriščih ponuja okoli 50 različnih vsebin. Dogajanje z več kot 700 nastopajočimi in sodelujočimi obiskovalce popelje približno 200 let nazaj v Prešernov čas, v čas romantike 19. stoletja.

Prešernov dan v Kranju FOTO: Pija Kapitanovič  

Ulice so napolnile folklorne skupine iz vse Slovenije, po mestu odmevajo Prešernovi verzi in glasba lajnarjev. Utrip soustvarjajo številni mojstri obrti, umetniki in trgovci, ki se predstavljajo na 104 stojnicah, na šestih stojnicah pa nudijo tradicionalne slovenske jedi. Med obiskovalci se sprehaja gospoda iz Prešernovega časa. Da se odenejo v oblačila tedanje mode in si na glavo nadenejo cilindre in klobučke, pa vabijo tudi obiskovalce.

Prešernov smenj je bil prvič izveden leta 2003. Zaradi svojih trajnostnih vsebin je bil leta 2008 nominiran za evropsko destinacijo odličnosti, saj stremi k ohranjanju kranjske kulture in tradicije. V ospredju je tudi povezovanje, saj pri ustvarjanju programa sodelujejo številne kranjske kulturne ustanove.

Gorenjski muzej danes vabi na javna vodenja v grad Khislstein, Mestno hišo in Prešernovo hišo ter pripravlja delavnice za otroke. Mestna knjižnica organizira maraton glasnega branja, delavnico, kviz, lov na knjige in fotokotiček. V Prešernovem gledališču igrajo Županovo Micko. V Layerjevi hiši je celodnevni program namenjen poeziji in ilustracijam.

Prešernova hiša v Kranju Foto Vojko Urbančič

Zavod za turizem in kulturo Kranj, ki ponuja številna vodenja in oglede, je v vlogi organizatorja dogodkov na trgih in ulicah, kulturni hrami pa pripravljajo program znotraj svojih prostorov. Zato je program Prešernovega smenja tako zelo raznolik in pester ter privabi množico ljudi, je prepričan direktor zavoda Klemen Malovrh. "Kulturo lahko srečamo praktično na vsakem koraku, jo vidimo, slišimo in okušamo," je izpostavil.

Vsako leto naštejejo med 20.000 in 30.000 obiskovalcev, zato Prešernov smenj velja za najbolj množično prireditev, ki poteka na slovenski kulturni praznik. 

Prešernov grob so obiskali tudi člani Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije. Foto Vojko Urbančič

Prešernu so se ob 176. obletnici njegove smrti poklonili tudi s polaganjem vencev k njegovemu grobu v Prešernovem gaju. Tokrat so pri tem poleg predstavnikov Mestne občine Kranj in Zavoda za turizem in kulturo Kranj sodelovali tudi predstavniki različnih kranjskih kulturnih ustanov. S tem so želeli poudariti, da je Kranj Prešernovo mesto, torej mesto ustvarjanja, kulture in umetnosti.

Priložnost za brezplačen ogled drugačne stalne zbirke Narodne galerije

Narodna galerija FOTO Vojko Urbančič

Stalna razstava Narodne galerije predstavlja železen repertoar slovenske likovne umetnosti, v katerega zelo redko obsežneje posegajo. Ker pa so mnoga tamkajšnja najpomembnejša dela trenutno na razstavi Svet v barvah v Spodnjem Belvederju na Dunaju, so se v Narodni galeriji odločili praznine zapolniti z deli, ki so sicer v depojih in le redko najdejo stik s pogledi obiskovalcev. Tako je mogoče srečati mnoga nova dela osrednjih imen realizma in impresionizma, po novem sta v stalni zbirki zastopana tudi Hinko Smrekar in Saša Šantel, ki ju sicer ni, seveda pa lahko z očmi v zdajšnji alternativni postavitvi iščeš tudi tiste ključne umetnine, ki Ljubljane vendarle niso zapustile. Omenimo dve. Na centralnem mestu najbolj priljubljene slike med vsemi, Poletja Ivane Kobilce, ki je na Dunaju, je sedaj Kofetarica iste slikarke, ki jo v daljavi uzreš že ob vstopu v del Narodne galerije z umetninami 19. in 20. stoletja, prav tako pa na Dunaj ni odpotoval Macesen Ivana Groharja, ki velja za prvo slovensko moderno sliko.