»Od vrha Dachsteina, kjer še orli gnezdijo, do vendske dežele ob strugi Save, in od alpske doline, kjer Mura bučeče teče, do vinorodnih krajev v dolini Drave. Ta lepa dežela je štajerska zemlja, je moja ljuba, draga domovina, ta lepa dežela je štajerska zemlja, je moja ljuba, draga domovina!« Tako je umetna inteligenca v slovenščino prevedla prvo kitico Dachsteinske pesmi, štajerske himne, ki jo je štajerski deželni parlament v torek uzakonil kot himno avstrijske Štajerske.

Že januarja so se v Sloveniji pojavljali pozivi, da se – za mnoge sporne – himne ne sprejme v zakon o državnih simbolih, včeraj je ves slovenski politični vrh, vključno s predsednico republike, premierom, zunanjo ministrico in drugimi soglasno obsodil odločitev severnih sosedov in napovedal ohladitev odnosov. 

Himna namreč opeva tudi ozemlje Slovenije, in sicer v prvi kitici: »Slovansko deželo ob strugi Save in vinogradniško deželo v dolini Drave.« Po mnenju slovenskega političnega vrha to kaže na »nesprejemljivost potez, ki z uporabo zgodovinsko preživete simbolike spodkopavajo doseženo sožitje in produktivno sodelovanje«.

Inzko: Ne razumem razburjenja zaradi himne

Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), uradne organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, je za Delo komentiral, da »ima Štajerska himna deset kitic in da je pred točno 96. leti – 3. julija leta 1929, – štajerski deželni zbor prvo, drugo in tretjo ter deseto kitico razglasil za štajersko himno. Videti je, da se tedaj ni nihče pritoževal, niti SFRJ ali Socialistična Republika Slovenija«. Kot je zapisal v odzivu, zato ne razume razburjenja zaradi himne, stare 181 let. »Ima pa Slovenija kot država vse možnosti, da reagira, a je to povsem njena notranja zadeva.«

Podobno se s političnim vrhom ne strinja oziroma ne deli njihovega mnenja zgodovinar, publicist in Delov kolumnist Luka Lisjak Gabrijelčič. Kot je komentiral za Delo, je treba namreč pogledati širši zgodovinski kontekst, kdaj je pesem nastala in kako se je uporabljala. »Pesem je nastala pred nacionalističnim obdobjem, v prvi tretjini 19. stoletja v času nadvojvode Janeza, ki je bil mlajši brat avstrijskega cesarja Franca  I., ki je prebival na Štajerskem, tam se je poročil s podeželskim dekletom, kar je bil izjemen fenomen za tisti čas, bil je zelo integriran, promoviral je štajerski deželni patriotizem. In ta ni bil usmerjen proti Slovencem.«

Okoliščine in avtorji pesmi povsem neproblematični

Kot še opozarja Lisjak Gabrijelčič, je bilo namreč ravno nasprotno: v okviru tega deželnega patriotizma se je gojila stolica za slovenski jezik (katedra za slovenski jezik) v Gradcu, kjer so delovali pomembni slovenski avtorji. Tudi Anton Martin Slomšek je eden izmed ljudi znotraj tega širšega kulturnega gibanja, torej predmarčnega obdobja, ki ga pooseblja krog okrog nadvojvode Janeza. In v tem kontekstu je pesem nastala.

Tudi po vsebini po besedah sogovornika pesem ni pretirano problematična: izraz 'Wenden', denimo, ki se pojavi v himni, in ki se danes ne uporablja več in je lahko razumljen kot slabšalen ali pokroviteljski, je bil tedaj povsem nevtralen nemški izraz za Slovence. Torej ga ne moremo razumeti kot slabšalnega, izraz Slovenec je namreč šele kasneje začel promovirati Fran Miklošič in za njim Slomšek, je pojasnil.

Nič posebno problematičnega ni v tej pesmi, ki je zgodnja romantična in skoraj izključno opeva lepote narave. Taka je kot slike Marka Pernharta, ki jih imamo v Narodni galeriji, je še dejal Lisjak Gabrijelčič in dodal, da se je pesem dolgo uporabljala kot štajerska himna.

Če je sporna himna, je sporen tudi knežji kamen

Pesem in okoliščine njenega nastanka zato niso problematične, pa tudi z besedilom je podobno. »Kaj torej je problematično?« se je vprašal Lisjak Gabrijelčič.

»Edini problem v tej pesmi je, da besedilo omenja tudi dele dežele Štajerske, ki danes niso več deli dežel Štajerske, torej dravske doline in Slovencev v Savski dolini. Vendar pa moramo biti konsistentni: če je to edini problem, potem je problem tudi, ko ima Slovenija v svojih simbolnih referencah ozemlja ali pa simbole, ki so zunaj njenih meja? Mislim, da tega ne moremo sprejeti, ker v tem primeru bi bil Kozlerjev zemljevid na slovenskih znamkah v kakršni koli komemoracijski obliki sporen. Sporen bi bil knežji kamen in še marsikaj, recimo pesmi, ki omenjajo Gorico, pa jih še vedno prepevamo na nacionalnih dogodkih.«

Po eni strani zgodovinar razume in meni, da ni napačno, da je slovenska politika to opazila in himno problematizira, a sam to vidi predvsem v kontekstu, da zdaj na Štajerskem vladajo konservativci – ljudska stranka skupaj s svobodnjaki. To je glavna sprememba. »In skozi to, da se ta vlada obrača v desno, se interpretira tudi sprejetje te himne.«

Simboli pripadajo vsem deželam

Slovenski protest ima lahko dva nadaljnja scenarija, meni zgodovinar: bodisi da izpade hipokritsko, ker Slovenija tudi uporablja simbole nekdanje dežele, če znova omenimo knežji kamen, bodisi, kar je še huje, se bo morala Slovenija odpovedati simbolom, povezanim z Avstrijo.

»Temu sam nasprotujem. Odgovor bi moral biti drugačen: simboli, ki pripadajo starim deželnim zgodovinam, so simboli vseh dežel in vseh držav, ki so jih nasledile. Se pravi: istrski simboli so tudi slovenski simboli, tudi štajerski simboli so naši simboli. Zato podpiram idejo, da skupaj promoviramo nekdanje simbole: od knežjega kamna do vojvodskega stola,« je poudaril Lisjak Gabrijelčič.

Dodaja še, da nam lahko avstrijska stran upravičeno odgovori: 'Oprostite, pesem je nastala kot deželna himna, ki opeva Štajersko, še preden se je njen južni del odcepil'. Tudi zato se Lisjaku ne zdi problematično, da jo uporablja ena stran, ker, kot je ponovil, v samem tekstu in kontekstu nastanka ni problematična.

»Ker ni avtor te pesmi skrajni antislovenski nacionalist. Niti ni žaljiva. Zelo nevtralno in pozitivno opeva dele, ki so bili tedaj deli Štajerske, a so danes na Slovenskem.«

Opozarja, da to ni enako kot pri nemški himni, ki med drugim omenja dele današnje Litve. »Nemčija je nacionalna država, kar je drugo, ker v tem primeru gre za deželno himno. Deželni patriotizem ni antitetičen nacionalni identiteti: ne eni ne drugi. Mislim, da bi Slovenija prej kot morala protestirati vzeti kot spodbudo, da tudi sama bolj sproščeno uporablja simbole.«

Obenem meni, da smo danes precej bolj občutljivi, mogoče pred petnajstimi leti tega nihče ne bi opazil. »Razlog je ta, da se krepi skrajna desnica v Evropi, da se s širitvijo evropske ideje sočasno poskuša sistematično razbiti EU, sploh Rusija, tu vemo, da je bila Avstrija ena najmočnejših zaveznic Rusije. Evropski projekt je na hudi preizkušnji, večji, kot se marsikdo zaveda.«