Izobrazba kot administrativna napaka
Nekdanja poslanka, zdaj že nova članica vlade Mateja Čalušić se je kot kandidatka za kmetijsko ministrico odzvala na medijske zapise o svoji izobrazbi. Povedala je, da se ni predstavljala z izobrazbo, ki je nima, in ta tudi ni vplivala na to, da je kandidirala za poslanko. Navsezadnje pa je tudi iz njenega javno objavljenega diplomskega dela razvidno, v okviru katerega študija je pridobila izobrazbo.
Res je. Izobrazba ni pogoj za opravljanje poslanske funkcije. Pri nas so politiki to dejstvo že davno spoznali, rezultat pa je nizka izobrazbena struktura v parlamentu in siceršnji politiki. S srednjo ali strokovno šolo lahko postaneš minister (katerikoli, tudi gospodarski), lahko zasedaš najvišje funkcije v strukturi oblasti ali v državnih podjetjih itd. Edini pogoj je poslušnost ljudem, ki so te tja postavili. Še več, vodstvom političnih strank še najbolj ustreza, da imajo upogljive ljudi brez izobrazbe oz. znanja, saj so poslušni in se z njimi lažje manipulira. Nekoč je bila za tovrstne osebke in pojave uporabljena tujka »konformist ali konformizem«. Tu je tudi razlog, zakaj v politiko ne zanese strokovnjakov, ki svoje ambicije uresničujejo drugje, in konec koncev tukaj tiči pomemben vzrok za izjemno slab ugled politikov in politike.
Politiki so želeli javno predstavo o sebi kot politiku izboljšati ali popraviti, kar je sicer človeško razumljivo in legitimno, dokler ne seže na polje nedovoljenega oz. kazenskopravno sankcioniranega.
Tako smo v preteklosti pri poslancih videli ponarejanje listin o izobrazbi, lažno navajanje izobrazbe, goljufanje z izpitom iz tujega (nemškega) jezika, prepisovanje diplomskih del, plagiate itd. Še malo za šalo. Njihove »napačne« izobrazbene navedbe so bile praviloma v plus, podobno kot »vaganje« mesa, ki so ga nekoč (ko še ni bilo elektronskih tehtnic) opravljali mesarji.
Kot razberemo iz medijev, je Mateja Čalušić univerzitetno izobrazbo, ki je nima, navedla že v kandidatni listi Državne volilne komisije leta 2022. Ta izobrazba se je nahajala na portalu državnega zbora (DZ) tudi do pred kratkim. Seveda se marsikdo vpraša, zakaj ni korigirala napačne izobrazbene navedbe na kandidatni listi davnega leta 2022 in zakaj tega ves čas ni storila z napačno navedbo na portalu svojega delodajalca (DZ). Pravi, da izobrazba ni vplivala na njeno poslansko kandidaturo. Verjamem, da ni. Bi pa lažno prikazovanje izobrazbe prav gotovo vplivalo na njeno izvolitev na državnozborskih volitvah, če bi volivci to vedeli. Svojevrsten cinizem je tudi njena izjava, da ji je neizmerno žal, da je prišlo do te administrativne napake. Verjamem, da ji je neizmerno žal, da je prišlo do tega »cirkusa«, vsekakor pa je poskušala zavajati, ko je rekla, da je prišlo do administrativne napake. »Administrativna napaka« je slišati, kot da ona s tem ni imela nič in jo je zagrešila nekje neka administratorka, sama pa se je ves čas trudila odpraviti jo, vendar, glej ga, zlomka, ta administracija in birokracija sta neuničljivi. Še nekaj – kako pojasniti zapis na njeni karierni poti, da je bila od leta 2015 do leta 2022 administratorka (in vodja lokala)?
Ne prepriča in ne ublaži tudi njena navedba, da je diplomirala na Biotehniški fakulteti, saj ne pove bistvenega, namreč, da je končala program 1. stopnje, in ne univerzitetne, kot naj bi bilo administrativno zapisano. Če pa kdo želi to izvedeti, pa naj poišče njeno (javno objavljeno) diplomo.
Program umetne inteligence o zgornjem med drugim pravi: »Lažno predstavljanje izobrazbe je lahko etično in pravno vprašanje, ki ima lahko resne posledice za javne osebnosti, zlasti v politiki.«
