Nagrajevanje v zdravstvu je treba spremeniti – ali je to mogoče?
Državljani Slovenije se kar pogosto soočamo s stavkami zdravnikov in zobozdravnikov. Zadnja daljša stavka je bila jeseni leta 2016, najdaljša pa leta 1996. Po letu 2017 je bilo še nekaj enodnevnih opozorilnih stavk, nekaj pa jih je bilo napovedanih in nato preklicanih. Od 15. januarja zdravniki in zobozdravniki ponovno stavkajo. Zahtevi sindikata Fides sta dve, in sicer odprava plačnih nesorazmerij med zdravniki in uveljavitev ločenega plačnega stebra za celoten zdravstveni kader.
Plače zdravnikov in zobozdravnikov, pa tudi ostalih kadrov v zdravstvu so se vedno spreminjale in dopolnjevale tako, da so se v okviru kolektivnih pogodb dodajale nove tarifne skupine (uvedena je bila na primer tarifna skupina »višji zdravnik«), spremembe so bile tudi pri tarifnih skupinah na področju zdravstvene nege itd.
Zadovoljstvo s plačami zaposlenih v zdravstvu je bilo po vsaki spremembi kolektivnih pogodb kratkotrajno, saj so se prav kmalu pojavili nove zahteve in predlogi. Prave in celovite reforme nagrajevanja do sedaj še ni bilo, vedno se rešujejo in gasijo le požari. Ob tem pa se v zdravstvenih organizacijah, tako zdravstvenih domovih kot v bolnišnicah in terciarnih ustanovah, vedno bolj širi nezadovoljstvo nad plačnim sistemom. Zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih primerjajo javni plačni sistem s plačnim sistemom, ki velja v zasebnih zdravstvenih zavodih. Popolnoma enak sistem nagrajevanja, kot velja v zasebnih zdravstvenih zavodih, se uporablja tudi v javnih zdravstvenih zavodih pri nagrajevanju zunanjih sodelavcev ali upokojencev. Ti so preko raznih pogodb civilnega prava vključeni v delo javnega zavoda zaradi pomanjkanja kadra.
Kakšen je ta način nagrajevanja? Velika večina zunanjih sodelavcev, zlasti zdravnikov, ki preko različnih pogodb sodelujejo z javnimi zavodi in zasebnimi zdravstvenimi zavodi, je za svoje delo plačana po opravljenem delu, torej po številu opravljenih storitev, točk, odčitanih RTG-slik, pregledov itd., ne pa na podlagi tarifne skupine iz kolektivne pogodbe. Podoben sistem plačila, z nekaterimi dopolnitvami, uporabljajo tudi številni zasebni zdravstveni zavodi za svoje zaposlene sodelavce.
Skrajni čas je, da se v Sloveniji uveljavi korenita sprememba plačnega sistema v zdravstvu, zato podpiram zahteve sindikata Fides po uveljavitvi ločenega plačnega stebra za vse zdravstvene poklice. Sprememba pa ne more biti le ponovno prerazporejanje kadra v zdravstvu v nove in dodatne tarifne skupine in razrede, ampak je nujno potrebna tudi uveljavitev modelov nagrajevanja, ki se uporabljajo v zasebnih zdravstvenih zavodih, tj. plačilo na podlagi opravljenih storitev, posegov, pregledov itd.
Seveda v vseh dejavnostih v zdravstvu ni mogoče uporabljati modela plačila na podlagi opravljenega dela, zato bi bilo potrebno uveljaviti več modelov. Nagrajevanje na podlagi opravljenega dela se lahko uvede v vseh ambulantah primarnega zdravstva, kjer se uporablja glavarina (družinska medicina, otroški in šolski dispanzer in dispanzer za žene), vseh zobnih ambulantah, v fizioterapiji in patronažni službi, v sekundarni zdravstveni dejavnosti pa v vseh specialističnih ambulantah in diagnostiki (RTG, UZ, CT, MR itd). Nagrajevanje na podlagi opravljenega dela bi se moralo uporabljati za celoten zdravstveni tim. Uvedba nagrajevanja po delu bi bila lahko postopna. Vsak zdravstveni delavec bi v navedenih dejavnostih, na primer v roku dveh let, prejemal 50 odstotkov plače na podlagi njegove razporeditve v ustrezno tarifno skupino, ostali variabilni del plače, ki ne bi imel limita, pa bi bil vezan na opravljeno delo.
V številnih dejavnostih v zdravstvu seveda ni mogoče uveljaviti predlaganega nagrajevanja po opravljenem delu. Med te dejavnosti zagotovo sodijo celotna nujna medicinska pomoč, kirurgija, onkološka dejavnost, celotna terciarna dejavnost, vse neambulantne dejavnosti itd. V teh dejavnostih bi se nagrajevanje zaposlenih izvajalo na podlagi razporeditev v tarifne skupine, pri čemer bi morali upoštevati določene specifike in obremenitve.
Menim, da bi bilo treba zelo dobro nagraditi vse zaposlene v dejavnostih nujne medicinske pomoči in intenzivne medicine, saj gre za zelo stresno delo ob številnih nepredvidljivih okoliščinah. S tem bi v te dejavnosti tudi pritegnili nove mlade kadre, zlasti zdravnike specialiste urgentne medicine, ki jih zelo primanjkuje. To dejavnost bi morali nadgraditi in okrepiti z določenimi nujnimi spremembami v organizaciji urgentnih centrov, satelitskih urgentnih centrov in ambulant nujne medicinske pomoči. Zanimanje za specializacijo urgentne medicine zelo stagnira, kar potrjuje število kandidatov za vpis na specializacijo v zadnjih letih.
Nagrajevanje v zdravstvu je treba spremeniti. Le s prerazporejanjem zaposlenih v dodatne in nove tarifne razrede ter skupine se ne bo posodobilo, ne bo dobilo nobene dodane vrednosti na daljši rok in tudi ne zadovoljstva. Kljub temu da gre za javni zdravstveni sistem, je nujno čim prej vpeljati elemente nagrajevanja po delu in nagraditi tiste, ki delajo več, in tiste, ki delajo na najbolj stresnih delovnih mestih.
